To se bo zgodilo, če bosta na desni v državni zbor prišli še najmanj dve satelitski stranki SDS. Poleg NSI še Povežimo Slovenijo ali Naša dežela. Morda še Jelinčičeva SNS in Resni.ca. Na levici pa bi ob tem izpadla vsaj ena od strank koalicije KUL. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja sta na robu SAB in LMŠ, a tudi Alenka Bratušek lahko spet preseneti. Tako kot je na zadnjih dveh volitvah (2014 in 2018), ko je bila praktično že odpisana.
Takšnih volitev, kot jim bomo priča čez slabe tri tedne, v zadnjih treh desetletjih samostojne Slovenije še ni bilo. Volilno telo po dveh letih pandemije in tretje Janševe vlade ni več enako tistemu v ne tako daljni preteklosti. Koronavirusna psihoza je zagotovo pustila posledice. Tudi Janša danes ni več enak tistemu Janši iz predvolilne kampanje 2018. Vsaj v percepciji tistih volivcev, ki niso trdo ideološko opredeljeni in so v preteklosti dali svoj glas različnim strankam. Nanje zdaj računa, prav tako njegovi sateliti na desnici. Da se bo zgodilo nekaj podobnega, kot se je leta 2016 v ZDA, ko je Donaldu Trumpu uspelo nagovoriti spodnji srednji sloj, ki je pred tem tradicionalno volil demokrate, ne republikancev.
LMŠ gotovo ne bo ponovila 13 odstotkov iz leta 2008, veseli bodo lahko, če jim uspe ostali v parlamentu
Pandemija je stvari postavila na glavo. Janša se je po sili razmer hitro odrekel liberalnim prijemom, ki v teh kriznih časih gotovo ne bi delovali. Politiko zategovanja pasov je čez noč zamenjalo nebrzdano trošenje javnega denarja in zadolževanje. Da dajejo proračunski denar ljudem, ne v tajkunske banke, kot se je počelo v preteklosti, so se vladajoči vedno radi javno trkali po prsih. Da se ve, kdo je zaslužen. Ko je reševal epidemijo, je Janša vseskozi mislil tudi na volitve. Na to, da mu bo določen delež državljanov hvaležen za turistične bone, nižje položnice za elektriko, koronske dodatke … Da bo v zameno na volitvah dobil njihov glas. Če ne njegova SDS, pa vsaj kaka druga desna stranka, s katero bi lahko spet sklenil koalicijo.
Ko je reševal epidemijo, je Janša vseskozi mislil tudi na volitve. Na to, da mu bo določen delež državljanov hvaležen za turistične bone, nižje položnice za elektriko, koronske dodatke … Da bo v zameno na volitvah dobil njihov glas.
Neosocialistično taktiko – deli in vladaj – je do potankosti v zadnjih desetih letih na Madžarskem izpilil najtesnejši Janšev politični zaveznik Viktor Orban. Znano je, da stranka SDS veliko stvari preprosto kopira od Fidesza, čeprav slovenska družba ni povsem primerljiva z madžarsko. »Novemu« Janši je tako večkrat uspelo ujeti v zanko stranke koalicije KUL. Bogovi so res padli na glavo! Zadnji dve leti na oblasti je on po »socialistično« na veliko trošil javni denar, v KUL pa so na drugi strani po »neoliberalno« opozarjali na škodljivost takega početja. Da bomo na koncu vse te predvolilne bombončke plačali državljani. Vprašanja po alternativnem programu, kako bi v opoziciji reševali posledice zdravstvene krize, pa so večkrat ostala brez odgovorov.
Bolj ali manj je že jasno, če se bodo na volilno nedeljo levo od sredine glasovi preveč koncentrirali pri Gibanju Svoboda Roberta Goloba, ki mu po anketah kaže najbolje in ima celo realne možnosti, da prejme več glasov od Janševe SDS, da bi lahko pred parlamentarnim pragom ostala ena ali pa celo dve stranki KUL. Socialni demokrati in Levica najbrž ne, saj imata dokaj trdno podporo, ta pa je bolj fluidna pri SAB in LMŠ. Vse je odvisno od taktike levosredinskega volivca – ali bo vse stavil na relativnega zmagovalca ali pa se bodo glasovi razpršili na več strank, tako kot so se pred štirimi leti.
LMŠ je med vsemi strankami KUL še najmanj kontaminirana z lobiji, ki skušajo iz ozadja vladati Sloveniji. Prav zato bi lahko bila najbolj zvest partner v morebitni koaliciji Roberta Goloba.
Najbrž je tudi potencialnemu mandatarju Golobu v interesu, da pridejo v državni zbor vse stranke KUL, da mu v tem primeru ne bo treba iskati glasov pri Novi Sloveniji. Morda pa jih bo moral kljub temu, če bodo Luka Mesec in drugi muhasti tovariši iz Levice v koalicijskih pogajanjih trdno stali na svojih okopih in ne bodo bili pripravljeni sklepati kompromisov. Janša seveda še kako računa na petelinje boje na levici, saj medsebojne napetosti med strankami v političnem zakulisju še vedno tlijo.
Še posebej v SD so se težko sprijaznili s političnim novincem na političnem parketu. Nekateri v stranki, ki je naslednica zveze komunistov, še kar sanjajo, da bi zaradi skupnega seštevka strank KUL, če bi ta presegla volilni izkoristek Gibanja Svobode, morala postati kandidatka za mandatarko Tanja Fajon. Njihova predsednica, ki pelje stranko SD na državnozborske volitve z udobne in dobro plačane funkcije evropske poslanke. Več kemije z Golobom je našel prejšnji premier Marjan Šarec. Njegova LMŠ je med vsemi strankami KUL namreč še najmanj kontaminirana z lobiji, ki skušajo iz ozadja vladati Sloveniji. Prav zato bi lahko bila najbolj zvest partner v morebitni koaliciji Roberta Goloba.
LMŠ gotovo ne bo ponovila 13 odstotkov iz leta 2008, veseli bodo lahko, če jim uspe ostali v parlamentu. Vse je odvisno od Šarca, če bo na predvolilnih soočenjih igral Šarca, ne pa poskušal biti resen politik.
