Državni zbor bo v prihodnjih dneh glasoval o ministrih rekonstruirane vlade. Kako ocenjujete njeno dosedanje delo? Zlasti na področju gospodarstva, javne uprave in zdravstva, kjer so na nogah gospodarstveniki, sindikati, zdravniki in pacienti.
Razmere na teh področjih so dinamične, večkrat tudi turbulentne. Kako bo vladi uspelo uresničiti mnoge ambiciozne obljube, bomo videli šele v tem letu ali kasneje. Vlada se trudi za izboljšave in uresničevanje koalicijskih dogovorov, pri čemer pa stvari prepogosto rešuje enostavno tako, da namenja dodaten denar različnim družbenim skupinam. To je kratko- in srednjeročno všečno, ne verjamem pa, da je vse to javnofinančno vzdržno dolgoročno. Ob tem se seveda podira tudi enotni plačni sistem, kar bo povzročalo probleme v prihodnje. Ni dobro, da se še vedno ohranja vtis, da živimo v takšni krizi, da državi ni treba spoštovati fiskalnega pravila, ki smo ga v času moje vlade sprejeli ravno zato, da bi nas varovalo pred neracionalnim trošenjem.
Skrb vzbujajoče so tudi nekatere druge prakse, npr. na področju kadrovanja in sprejemanja nujne zakonodaje. Če bi tako kadrovala kaka prejšnja vlada, bi bila zagotovo deležna resnejših kritik.
Vladi in največji vladni stranki je uspelo zadržati visoko javnomnenjsko podporo skoraj do konca lanskega leta, zdaj pa ankete kažejo na upad podpore tako vladi kot največji stranki. Še vedno pa je zaupanje večje od nezaupanja, GS pa je prva stranka. Kaj je po vašem vzrok za upadanje podpore?
Glavni vzrok za upad javnomnenjske podpore vladi so nekatere njene sporne odločitve, npr. razrešitev ministrice Bobnarjeve in nekatere druge kadrovske rešitve, ter primeri, ko se predstavniki vlade nespretno soočajo z zahtevnimi in občutljivimi izzivi. Primer za slednje so npr. mnoge zaletave izjave in ravnanja ministra za zdravje, ki jim nato sledijo korekcije, opravičila ipd. Vem, da se v zdravstvu, gospodarstvu, na trgu dela in marsikje drugod ni mogoče izogniti konfliktom, toda pri vladi in ministrih pogrešam več premišljenosti in modrosti. Največja težava ob vsem tem ostaja: kot družba smo še vedno izrazito razklani, pri čemer se zazdaj vlada ne trudi dovolj, da bi to začeli presegati.
Zakaj je Golobovi vladi toliko časa uspelo obdržati visoko javno podporo, v času vaše vlade pa je bilo že čez mesec dni več tistih, ki niso zaupali vladi, po dveh mesecih pa je SDS v anketah prehitela SMC? Kakšno usodo napovedujete Golobovi vladi?
Te primerjave ne želim komentirati. Mislim pa, da je vsakemu poznavalcu našega političnega prostora jasno, da je ključni dejavnik pri ocenjevanju vlad njihova ustvarjena medijska podoba, ta pa je pogojena s številnimi vplivnimi ozadji. Želim pa ob tem spomniti, da moja vlada ni nastala kot nekakšen antiblok zoper kogarkoli, zato je bila Stranka Mira Cerarja kot največja vladna stranka že od začetka izpostavljena kritikam tako z leve kot desne strani. Situaciji sta v veliki meri neprimerljivi tudi zato, ker sem jaz prevzel vodenje vlade v času, ko smo bili zaradi večletne finančne in širše krize ter velike proračunske luknje skoraj brez denarja, ki bi ga lahko v začetku mandata dodatno namenjali zdravstvu, šolstvu, znanosti, policiji, vojski, kulturi itd. Danes je situacija drugačna, saj nam kljub delno neracionalnemu trošenju in neupoštevanju fiskalnega pravila ne grozijo t. i. trojka in drugačne sankcije iz mednarodnega okolja.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
