Z njo je tako SDS (mimo volitev) dobila 26. poslanko. Pod 'udarom' sta tudi njena poslanska kolega Jani Ivanuša in Dušan Šiško, ki pa ostajata zvesta Zmagu Jelinčiču. Naslednji kandidat v vrsti za prestop je poslanec Desusa Robert Polnar, ki ga je zaradi že drugega 'uporniškega' glasovanja (najprej je glasoval proti proračunu, nato pa še proti ministrici Angeliki Mlinar) koalicija že odpisala iz svojih vrst.
Po novem letu naj bi se z njim pogovorili v Desusu in mu morda celo sami pokazali vrata. V tem primeru ga bo najbrž pod svoje okrilje vzela SDS, saj je že izjavil, da bi podprl tudi drugačno koalicijo, z Janezom Janšo na čelu. Skupaj s Polnarjem bi imela 27 poslancev, če prištejemo še NSI, ki se je v zadnjih tednih spet pomaknila proti SDS, potem bi imeli obe stranki skupaj 34 poslancev.
Seveda je to premalo za oblikovanje alternativne koalicije, ki bi ustoličila Janeza Janšo. Tudi če bi pridobila še katerega poslanca SNS ali vladajoče koalicije, je to še vedno veliko manj kot 46 glasov, kolikor jih potrebuje za konstruktivno nezaupnico oziroma izvolitev novega mandatarja.
Tudi če bi SDS pridobila še katerega poslanca SNS ali vladajoče koalicije, je to še vedno veliko manj kot 46 glasov, kolikor jih potrebuje za konstruktivno nezaupnico oziroma izvolitev novega mandatarja.
Toda po drugi strani lahko Janševa koalicija skupaj z Levico (ta ima devet poslancev) povzroči precej (novih) sivih las premierju Marjanu Šarcu. Brez Polnarja ima manjšinska vlada petih strank 42 poslancev, skupaj z obema poslancema manjšin pa 44, zato nujno potrebuje še Jelinčiča oziroma glasova najmanj dveh njegovih poslancev. To za zdaj ni problem, saj Jelinčiču ni za predčasne volitve, po katerih njegova stranka morda ne bo več prestopila parlamentarnega praga.
Podobno skrbi tudi nekatere, zlasti manjše koalicijske stranke, ki imajo zelo slabo podporo v javnomnenjskih anketah. Denimo SMC, ki ima v tem mandatu deset poslancev, lahko le še čudež reši pred izpadom iz parlamenta. Zelo nizko je padla tudi SAB, Desus pa je vseskozi na meji izvoljivosti. Težko je verjeti, da bi katera izmed njih prestopila v Janšev tabor in skupaj z njim strmoglavila Šarčevo vlado, nato pa njega ustoličila za premierja.
Predvsem zaradi bojazni, da ne bodo mogli zagotoviti dovolj glasov za njegovo izvolitev oziroma da bi bila tudi nova vlada zgolj začasna, na kar bi bile predčasne volitve, ki pa se jih ne želijo. Zaradi tega premier Šarec mirno spi in optimistično gleda tudi v prihodnje leto. Dokler je njegov glavni politični tekmec Janša (in ne kdo drug), se mu ni treba bati konca politične kariere.
Marjan Šarec in Janez Janša.
