Božo Cerar: Če zmaga Trump, si Slovenija ne more obetati odpustkov na račun Melanie

Ameriški volivci bodo 5. novembra odločili, ali bo v Beli hiši predsednika Joeja Bidna nadomestila podpredsednica Kamala Harris ali pa se bo tja po štirih letih vrnil republikanec Donald Trump.

Cerar je mnenja, da Biden proti Trumpu ni imel pravih možnosti za osvojitev novega mandata, zato meni, da je 81-letnik ravnal pravilno, ko se je konec julija odločil, da kandidaturo prepusti Harris.

Za Harris se je Demokratska stranka poenotila, podpredsednica pa se je v nasprotju z nekaterimi napovedmi izkazala kot kos izzivu. Napovedovanje izida je po Cerarjevih besedah trenutno zelo nehvaležno, saj bo končni izid odvisen od nekaj zveznih držav, kjer pa ankete kažejo na zelo tesno tekmo.

Cerar ugotavlja, da je Harris v prepričevanju neodločenih volivcev svoja politična stališča, predvsem kar se tiče vprašanj migracij, zelenega prehoda in proste trgovine, pomaknila precej bolj v desno, "precej bolj na stališča Trumpa iz njegovega prvega mandata". Trump medtem računa na svojo stalno volilno bazo, manko podpore pa zaradi konservativnejših stališč glede reproduktivnih pravic beleži predvsem pri ženskah.

Četudi se v Trumpovem prvem mandatu niso uresničile vse črne napovedi demokratov, ti vztrajajo, da bo tokrat drugače. S tem se v določeni meri strinja tudi upokojeni diplomat Cerar, ki poudarja, da bodo za razliko od prvega mandata naslednjo Trumpovo ekipo bržkone tvorili bolj lojalni kadri, "ki mu bodo več ali manj samo prikimavali".

Ker to velja tako za notranje- kot zunanjepolitične zadeve, se strahovi pred Trumpovo zmago pojavljajo tudi med vladajočimi v številnih ameriških zaveznicah, vključno s članicami EU in Nata.

Cerarja kot samooklicanega atlantista skrbi, kaj bi Trumpov drugi mandat pomenil za Evropo. Republikanski kandidat je v preteklosti odkrito kritiziral zvezo Nato, češ da številne države članice ne prispevajo dogovorjenega deleža in se zgolj zanašajo na ZDA. Igral se je z mislijo, da ZDA zavezništvo zapustijo.

Kot še poudarja Cerar, ki je bil slovenski veleposlanik v času Trumpove izvolitve leta 2016, nekdanji predsednik ne skriva namere, da zaobide Evropsko unijo in se z Nemčijo, Francijo in ostalimi pogovarja na bilateralni ravni, da EU onemogoči kot geopolitičnega akterja.

"Moja velika bojazen je, da EU ne bo kos tem izzivom. Ali bo obdržala solidarnost, enotnost ali pa bodo šle stvari v smer, ki jo je nakazal Trump," svari Cerar, ki v tej luči izpostavlja tudi pomen Ukrajine.

Trump v zvezi s tamkajšnjo vojno obljublja bistveno drugačne politike od Bidna, ki tudi z obsežno vojaško pomočjo redno poudarja zavezanost ZDA pri obrambi Ukrajine pred Rusijo. Cerar se pri tem nadeja, da Trump vendarle ne bo povsem obrnil hrbta Evropi in Ukrajini ter spoznal, da je Nato, varnost Evrope in ohranitev suverene Ukrajine vendarle tudi v interesu ZDA.

Cerar ob tem opozarja, da se spremembam v čezatlantskih odnosih ne bo možno izogniti niti v primeru zmage Harris. "Dejstvo pač je, da v ZDA prihaja do menjave generacij, ko odhajajo politiki, ki so imeli do Evrope specifičen odnos," pojasnjuje Cerar. Po njegovih besedah je ravno Biden primer takšnega kova politikov, ki v varnosti Evrope in tesnem sodelovanju z njo vidijo interes ZDA.

Njegova 60-letna podpredsednica predstavlja nekoliko mlajšo generacijo, nenazadnje pa gre tudi za političarko z indijskimi in jamajškimi koreninami, dodaja Cerar.

"Tako republikanci kot demokrati v Evropi ne vidijo več tistega, kar so videli v preteklosti. Zanje je zdaj pomembna Azija, pomembno je soočanje s Kitajsko in vsi ostali deli sveta bodo prišli na vrsto šele pozneje," pojasnjuje diplomat z dolgoletnimi izkušnjami.

"Evropa se mora s tem sprijazniti," poudarja Cerar, ki pa v primeru Trumpove zmage ne verjame v zmožnosti hitrega prilagajanja Evrope. Kot rečeno, pričakuje spremembe tudi v primeru zmage njegove tekmice, a bodo te predvidoma manj izrazite in počasnejše.

Izid volitev ne bi smel imeti neposrednega učinka na odnose ZDA s Slovenijo, je prepričan Cerar, ki pa opozarja na nevarnosti poslabšanja čezatlantskih odnosov za slovensko gospodarstvo. Tako bi lahko denimo morebiten sprejem carin, ki jih Trump napoveduje tudi na evropske izdelke, pomenil velik udarec za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo, še posebej avtomobilsko in farmacevtsko industrijo.

Slovenija sama po sebi namreč ni dejavnik iz perspektive Washingtona, tudi v primeru Trumpove zmage pa si ne more obetati odpustkov na račun "slovenske" prve dame. Z ZDA, zaveznikom in strateškim partnerjem, mora imeti Slovenija dobre odnose, ne glede na to, kdo je v Beli hiši, je sklenil.