Ta politični kapital, ki ga je s svojo nepopustljivostjo in odločnostjo skoval jeseni 2015, še vedno ni do konca porabil. In prav ta politični kapital dela Orbana, ki je voditelj relativno majhne in gospodarsko šibke države (glede na BDP na prebivalca je Madžarska peta najrevnejša članica EU), za pomembnega dejavnika na evropskem političnem parketu in za zgled številnim drugim evropskim politikom.
Orbanu ni mogoče očitati, da nima osebnega poguma, saj je v primerjavi s številnimi politiki, ki so pogosto previdno preračunljivi, dokaj odkrito napoveduje boj tistemu, s čimer se ne strinja. To je dokazal že leta 1989, ko je kot mladenič zahteval odhod sovjetske Rdeče armade iz Madžarske, ali spomladi 2015, ko se je kot edini težkokategornik ELS odločno zoperstavil migrantskim kvotam (mimogrede, takrat so jih še podpirale vse slovenske članice ELS) in jih označil za norost.
Če je treba, se Orban in Juncker pred kamerami kažeta kot prijatelja.
Podobno je ravnal junija 2015, ko je, ne meneč se za ogorčenje zagovornikov odprtih mej, napovedal gradnjo ograje na meji s Srbijo. Na koncu se je zgodaj jeseni leta 2015 kot madžarski David uprl nemškemu Goljatu v podobi Merklove, ki je takrat še žugala srednjeevropskim državam in jim poskušala vsiliti svojo politiko neomejenega sprejemanja prosilcev za azil.
Če pa bo Orban pragmatičen, bo verjetno poskušal na vse pretege ostati v ELS in se iz današnjega spopada v Bruslju v Budimpešto vrniti kot zmagovalec.
Toda po drugi strani je Orban tudi pragmatičen politik (pogosto mu to pragmatičnost narekujejo madžarski nacionalni interesi), ki ne glede na zahodne sankcije tesno gospodarsko sodeluje s Putinovo Rusijo in nasprotuje članstvu Ukrajine v Nato paktu ter kljub slovesu branilca krščanske Evrope pred muslimansko invazijo skupaj s turškim islamističnim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom v Budimpešti nasmejan odpira obnovljeno grobnico nekemu turškemu pesniku in vojščaku iz obdobja krvavega turškega osvajanja Evrope.
Če bo Orban osebno pogumen, bo sam odšel iz ELS in se pridružil poljski vladajoči stranki PiS v zvezi evropskih konservativcev. To ne bo prvič, da bo Fidesz zamenjal tabor. Spomnimo se, da je stranka, ki je svojo pot začela kot liberalna stranka, leta 2000 zapustila Liberalno internacionalo in odšla k ELS. Če pa bo Orban pragmatičen, bo verjetno poskušal na vse pretege ostati v ELS in se iz današnjega spopada v Bruslju v Budimpešto vrniti kot zmagovalec.
