Vasko Simoniti, zgodovinar: Vsi pozivi, naj sodišče nemudoma sprejme odločitev o zadržanju izvršitve kazni, izrečene Janezu Janši, so bili zaman. Ustavno in vrhovno sodišče sta se po predhodni veliki prevari in zlorabi prava v dolgotrajnem procesu zatekla k izmikanju, izmišljevanju in iskanju proceduralnih izgovorov za to, da je sodstvo lahko izpeljalo svoje slabe namene do konca – to je, da so Janeza Janšo dejansko zaprli.
Proces, ki se je od sprožitve afere pred šestimi leti vlekel štiri leta, je imel glavni cilj, da sile kontinuitete obračunajo s političnim sovražnikom, ki njim pomeni edino pravo politično alternativo in je pravzaprav porok za politično demokracijo v naši državi. Zlorabljanje sodstva in zlorabljanje prava s strani sodstva, to je bila pri nas prevladujoča značilnost druge polovice 20. stoletja, je ponovno v ospredju v drugem desetletju 21. stoletja. Politični proces, ki je bil uprizorjen proti vodji opozicije Janezu Janši, in drastična kazen, ki mu je bila izrečena za dejanje, ki ga ni bilo, želi izločiti iz javnega življenja predsednika največje politične stranke v državi in hkrati prestrašiti javnost. S tem sodstvo in njegovi gospodarji sporočajo, da se lahko zgodi enako vsakemu državljanu v Republiki Sloveniji, ki se bo zavzemal za demokracijo in blaginjo državljanov tako, da bo ogrožal politične in finančne interese tistih, ki imajo v rokah vse vzvode oblasti. Ta politične proces je bil tipični proces, ki nam je pokazal, da v državi ne obstaja nobene pravne varnosti več. Pravne države ni, je samo poljubna uporaba prava, ki naj ohranja nekdanjo nenehno reciklirano oblastno nedemokratično združbo. Sodstvo, za katerega je znano, da je med najslabšimi v Evropi, je zgolj figura na šahovnici te politične združbe.
Tako kot je bil pred dobrimi petdesetimi leti politični sodni proces proti Jožetu Pučniku, kot je že zapisano, »vrhunska demonstracija cinizma in surovega antiintelektualizma« slovenskega pravosodja, tako je danes, po vmesnem barbarskem jugo-slovenskem procesu proti četverici, proces proti Janezu Janši demonstracija pravniške brezbrižnosti, brezsramnega neznanja, ideološke zaslepljenosti in sovraštva do demokracije. Pri tem procesu gre v bistvu za iste ljudi, gre za krvne in mentalne sorodnike, ki zastopajo pravni nihilizem, zanikanje pravne države, odmik od prava, pravičnosti in ne nazadnje svobode.
Zdaj ko se krivična sodba na vsej črti spričo javno izraženih kritičnih izpodbijanj in kvalificiranih zavračanj podira, je višek cinizma, da nekateri skušajo dati alibi katastrofalni neprofesionalnosti sodstva. Njihovi očitki kritikom sodstva, češ da so njihovi napadi na sodstvo preostri in neproduktivni, so, milo rečeno, smešni. Dejansko sploh ne gre za pritisk na sodstvo, ampak za upor proti pritisku nepravne države in obrambo pred nepravno državo, ki jo uteleša spolitizirano in skorumpirano sodstvo. Priča smo pravosodni politični poljubnosti, ki služi kot orodje, da lahko delno stara in delno reciklirana nomenklatura ohranja v rokah vse vzvode oblasti in nadzora nad ljudmi. Njuna surovost in zavezanost k nasilju bo splahnela samo, če bosta v to prisiljeni. Tudi sodbo bodo spremenili samo, če bodo v to prisiljeni. Povsem očitno je, da tožilci in sodniki, ko gre za politične sovražnike, uporabljajo pravo samo zato, da ga zlorabljajo.
Reporter