Prej je veljalo razmišljanje, da so bili grbi vedno povezani s plemstvom, a to ni res. Tudi v naši zgodovini niso imeli grbov le plemiči, temveč tudi kmetje, trgovci, poznamo pečate in grbe ljubljanskih židovskih trgovcev, čeprav niso bili plemiči.

Morda se je to preveč uveljavilo in smo zato grbe odganjali kot nekaj starega, preživetega. Dandanes se mnogi odločijo za izdelavo družinskega grba. Državnega registra še vedno nimamo, čeprav bi moral biti, vsaj po zakonu iz prejšnjega desetletja.

Morala bi nastati heraldična komisija z registrom pod Arhivom RS, ki je pod ministrstvom za kulturo, vendar se to ni izvedlo. Komisija bi presojala o ustreznosti grbov, kdaj so v skladu s heraldiko in ali sploh smejo v register. Zanimivo je dogajanje na občinski ravni, nekatere občine še vedno nimajo grba, druge si želijo popravke, nekatere se še igrajo z emblemi, sicer je pa tega čedalje več.

INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24