V državi, ki je v vojni že tri leta, je žal seveda drugače, a ne povsem. Je članstvo v Natu edino učinkovito varnostno jamstvo za obstoj Ukrajine?
Ne. Varnostno jamstvo ji lahko ponudijo tudi posamezne članice Nata. Zato je tudi prišlo do srečanja voditeljev držav koalicije voljnih, ki bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Američani dobro poznajo takšne koalicije, spomnimo se t. i. koalicije voljnih, ki jo je ZDA leta 2003 oblikovala in vdrla v Irak ter mimo mednarodnega prava uveljavila zakon močnejšega. Danes vidimo, kako je v tej državi. V nastajajoči koaliciji voljnih so se pogovarjali tudi o tem, kolikšen je lahko prispevek posameznih držav. Mir v Ukrajini z močnimi evropskimi obrambnimi silami bi pomenil, da zagotavljamo mir tudi tu v Evropi. A naj ponovim: predsednik Putin lahko že danes prekine vse vojaške aktivnosti.
Ukrajina je bila že večkrat prinesena naokoli. Bili so druga država po številu jedrskih konic, odpovedali so se jim v zameno za celovitost in varnost države. Vendar se to ni zgodilo. Za vse nas je pomembno, da dosežemo pravičen in trajen mir. Jasno, pravičnost si vsakdo razlaga po svoje, za nekatere bo pravičen mir napočil le v primeru, če se Rusija vrne na svoje mednarodno priznane meje pred letom 2014. Realisti pravijo, da se ne bo umaknila, pesimisti pa napovedujejo, da bo Rusija zahtevala vsaj pol Ukrajine. Za nas kot malo državo je zelo pomembno, kakšen bo ta mir, ali bo temeljil na mednarodnem pravu. Danes uveljaviti »zakon« močnejšega na račun mednarodnega prava pomeni, da se lahko začnemo spraševati, kdo je v zgodovini že gospodoval na našem ozemlju. Po tej logiki močnejšega, v vsej brutalnosti jo gledamo v Ukrajini, ima »pravico« vzeti oziroma povrniti tudi kak naš del ozemlja. Tako kot so počeli kolonizatorji in zavojevalci. Kdo pa smo mi, da rečemo ne predsedniku Trumpu, predsedniku Putinu ali predsedniku Jinpingu, če nam kateri od njih morda celo kar urbi et orbi napove, da naša slovenska zemlja ni več naša. In še prida: vam kaj ni jasno!?
Celoten intervju z Dobranom Božičem lahko preberete v novem Reporterju in na Reporter PLUS
