Naš šolski sistem ni dopuščal narodno-zabavne glasbe, meni je bilo neprijetno, ko sem prišel kot otrok v kakšno družbo in so mi kot Avsenikovemu vnuku rekli, naj zaigram kako pesem star'ga ata, a je nisem znal. Znal sem igrati madžarske plese, čardaš in te stvari, nikoli pa narodno-zabavnih viž. Nisem mogel zaigrati ničesar, s čimer bi navdušil ljudi, glasbeniki pa radi navdušujemo. Na eni od glasbenih delavnic so me posadili za bobne, takoj sem zaigral osnovne ritme. Sošolcem je bilo zelo všeč, ker takrat nihče tega ni znal igrati. Potem smo doma postavili bobne in imel sem prvi rokerski band. Igrali smo Beatle in take stvari.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
