Primčevo gibanje bo po pričakovanju nagovarjalo predvsem konservativno usmerjene državljane, tiste, ki zagovarjajo tradicionalne, na krščanstvu utemeljene vrednote. Ob tem je precej socialno obarvano.
Takšno ima resne možnosti ne samo za to, da pride v parlament, ampak da se razvija kot upoštevanja vredna politična sila. Na zadnjih nekaj volitvah je bila opazna velika volilna abstinenca predvsem med bolj tradicionalistično usmerjenimi volivci, ki desnih strank očitno ne priznavajo več kot tistih, ki bi zagovarjale njihove vrednote. To gibanje bi lahko zapolnilo prazen prostor. Vendar bo uspešno le, če bo dalo svojim volivcem jasno vedeti, da se bo po volitvah – če že ne pred njimi – povezalo z idejno sorodnimi strankami. Kakršnokoli »mostograditeljstvo« ali »sedenje na dveh stolih« bi bilo zanj kontraproduktivno.
Ob pojavu več sorodnih strank, ki nagovarjajo isto (ali vsaj podobno) volilno telo, je vselej nevarnost kanibalizma. Sedaj nastajajoče desne stranke bodo ciljale na tradicionalno usmerjene volivce. Zato oblikovanje skupnih list morda ne bi bila napačna poteza. Medtem kot je situacija na liberalnem delu desnice še precej nejasna. Vendar stranka te usmeritve ne bi kaj dosti hodila v zelje obstoječim in na novo nastajajočim strankam desnega pola (tudi obratno). Zanjo bo večji izziv najti nekega prepoznavnega, a hkrati kredibilnega liderja in vzpostaviti ustrezno politično infrastrukturo.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
