Slovenija je dejansko fenomen v tistem delu sveta, ki se ga šteje za demokratičnega – saj je imela v svoji četrtstoletni zgodovini predsednike zgolj iz enega političnega tabora. Tudi če pogledamo druge postkomunistične države iz Vzhodne in Srednje Evrope, vidimo, da tam na tej funkciji prihaja do menjav v smislu politične usmeritve njenega nosilca. Funkcija predsednika države je v Sloveniji resda pretežno protokolarne narave, vendar pa njena »enobarvnost« pove veliko o razmerjih sil, ne samo v politiki, ampak družbi kot celoti.
Dejstvo je, da slovenska levica obvladuje večino medijev in drugih pomembnih družbenih podsistemov, zato ima veliko prednost v politični tekmi, to pride posebno do izraza v tako personificirani kampanji, kot je predsedniška. Vendar desnica do sedaj ni imela posebno srečne roke pri izbiri kandidatov, saj jim ni uspevalo najti takih, ki bi bili dejansko izvoljivi. Tudi to je odsev splošnih težav, s katerimi se ta del politike sooča.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
