Dr. Matej Avbelj, pravnik: Z drugimi besedami, objektivna stvarnost je taka, kadar se okoli nje oblikuje nadvse široko sprejeto subjektivno prepričanje o njenem obstoju.
In prav to zadnje fundamentalno umanjka v zadevi Patria, ko gre za celoten sodni proces, upoštevaje vse zunanje pravosodne in politične okoliščine. Da je to res, nehote, potrjuje sama občna seja Vrhovnega sodišča, ki obžaluje, skorajda z mero obtoževanja, da na domnevno neprecedenčne napade na sodstvo v povezavi z zadevo Patria ni odgovoril nihče, razen sodstvo samo.
Niti drugi dve veji oblasti ga nista vzeli v bran, prav tako pa je zatajila akademska stroka. Nenavadno, nihče, kot pravi Vrhovno sodišče samo, ne deli njegovega videnja objektivne stvarnosti. Ker tej torej umanjka široka intersubjektivnost, »objektivne stvarnosti«, kot jo vidi Vrhovno sodišče, potemtakem ni. Ali če smo bolj benevolentni, ta objektivna stvarnost je precej osporavana in zato znatno omajana.
Če to drži, potem je odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča napačna. Podoben zaključek pa se poraja tudi v primeru zahtev za izločitev drugih dveh članov senata. To je slabo in skrb zbujajoče, zlasti z vidika kakovosti prava, ki ga ustvarja naše najvišje sodišče, kakor tudi zaradi utrjevanja patologij že tako ali tako razvpitega procesa Patria.
IUS-INFO celotna kolumna na povezavi: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=125786