Nedavno sem preštela in ugotovila, da sedaj pojem že v 25 jezikih. (smeh) Slovenščina za petje ni zelo hvaležen jezik. Je izpoveden, ne poje pa tako kot npr. italijanščina. Ampak to je jezik moje duše, mojega doma, mojih staršev, prednikov. Izjemno pomembno se mi zdi vedno gojiti in poudarjati, kar sem po rodu in koreninah. Za vsakega Slovenca bi to moral biti najlepši jezik na svetu.

Druge jezike se naučiš, to je lahko tudi neke vrste hobi proti alzheimerjevi bolezni. Meni je fonetika tujih jezikov zelo blizu in mi odpira nove svetove. Zelo dobro poznam angleščino, ker sem v Londonu študirala muzikal in igro in sem se morala jezika naučiti do potankosti. Kasneje se je nepričakovano pojavila ruščina, katere sem se naučila kar pozno v svojem življenju. Ruščina je nepopisno lep in bogat jezik. Za vsako eno našo besedo imajo oni tri. Ob petju mi tako lahko odpira še globlja čustva in v njej se počutim doma.

INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA