Kaj pa lahko rečemo glede slovenske države: Ali smo v njej vsi deležni enakega spoštovanja? V določenem delu že, v velikem pa, žal, ne, je bila ugotovitev dr. Jakliča. Pogled v nacionalno zgodovino kaže, kako so bile generacije tistih, ki so mislili drugače, ne le predmet neenakega spoštovanja, temveč so bili celo tarča poskusov popolne eliminacije. Posledice takega ravnanja so vidne tudi v osamosvojeni slovenski državi. Zdi se namreč, da je ta »izpuhtela« in se zaokroženo vrnila v roke tistih, ki ne vidijo potrebe po enakem spoštovanju vseh in enaki dostopnosti do dobrin skupnosti. Dejstvo je, da slovenska država vseh svojih državljanov ne obravnava z enakimi vatli: tako so denimo številne ustanove pravne države instrumentalizirane in se jih uporablja za zatiranje določenih skupin – kršitev pravice do poštenega sojenja na podlagi meril, ki so zunaj prava, je po Jakličevih besedah eklatanten primer take dvotirnosti, neenakega spoštovanja. Podobno velja z neenakimi možnostmi npr. za zasedanje mest v akademski in gospodarski sferi.
Jakličev poziv zbranim na srečanju kristijanov na Otočcu je bil zato jasen: »Stopite skupaj in terjajte to, zaradi česar je bila slovenska država ustanovljena – enako spoštovanje do vsakogar.«
druzina.si