Na tehtnici imamo torej dva tedna popolnega zaprtja in tri mesece improvizacij. Prvo je seveda šok, politično izjemno tvegano dejanje, ki lahko pomeni celo poraz na volitvah. Toda na drugi strani imamo umiranje na obroke, ki bo v končni fazi še bolj izčrpalo - fizično in duševno - ljudi. Politika se odloča po liniji najmanjšega odpora, kar je oportuno in racionalno. Vprašanje pa je, če je tudi pravilno. Osebno mislim, da ni in da bi bilo pač potrebno stisniti zobe dva tedna in s popolnim lockdownom ustaviti epidemijo. Toda nisem politik, še manj premier. Če bi bil, bi svojo politično prihodnost  žrtvoval za splošno korist, zdravje in varnost državljanov. Ne rečem, da si Janša tega ne upa, vendar se mi zdi, da si je z nespodobnim obnašanjem na tviterju in neprimernim komuniciranjem tako nažagal vejo, na kateri sedi, da je njegov manevrski prostor za odločanje precej manjši, kot bi lahko bil. In kdor ga je v nedeljo pozorno poslušal, mu ni ušlo, s kakšnim skrhanim glasom je na konferenci za medije sporočal sklepe vlade.

PortalPlus