Pritoževanje čez urednico informativnega programa Jadranko Rebernik nima smisla. Tudi Jadranka je moja dobra znanka. Ko smo bili mladi, smo skupaj potovali po svetu. Njena poklicna kariera je bolj ali manj klavrna. S svojim novinarskim ali uredniškim delom se težko pohvali, v tej čistki, ki jo v imenu poražene ideologije na volitvah izvajajo generalni direktor Andrej Grah Whatmough ter njegovi osrednji oprodi Igor Pirkovič in Jože Možina, pa je Jadranka prevzela umazano vlogo deklice za ideološke čistke. Če so prvi verjetno za svoje početje vsaj tako ali drugače dobro nagrajeni, je še bolj žalostno, da Jadranka to umazano delo počne brez za njo kakšne omembe vredne koristi. Ko smo nekje pred koncem prejšnjega tisočletja z avtomobilom potovali po Egiptu, so nam po mestih in vaseh na Sinaju za svetlolaso Jadranko domačini v skladu z njihovo tradicijo vedno ponujali toliko in toliko kamel. Seveda je nismo prodali, vendarle smo bili zvesti svojim vrednotam in načelom. Ko zdaj, četrt stoletja kasneje, opazujem njeno početje na RTVSLO, bi bilo bolje, če bi se takrat raje odločili za kamele. Whatmougha, Pirkoviča in Možine pa nam itak ne bi uspelo prodati. Njih tudi v Egiptu nihče ne bi kupil.

miranalisic.com