Danilo Türk v uradnem življenjepisu ni navedel, da je predaval na visoki šoli za notranje zadeve. Verjetno se tega sramuje. Šolo je ustanovil republiški sekretariat za notranje zadeve, pobudniki so bili udbaši, veliko je bilo udbaških predavateljev in veliko udbovcev je tam študiralo...
Našel sem kar nekatera imena, ki so nadzorovali ameriški kulturni center Sončnica. To so bili: dr. Anton Bebler (udbovci so ga kodno imenoval Semion), dr. Janez Stanovnik (profesor na filozofski fakulteti, kodno Maks Celjan), dr. Stane Saksida (direktor inštituta za sociologijo in filozofijo, kodno Raziskovalec 1), novinar Jože Šircelj (kodno ime Jonatan), novinar Slavko Fras (kodno ime Žiga), novinar Večera Drago Flisar (kodno ime Luka), dr. Anton Grizold (kodno ime Gane), zgodovinar dr. Dušan Biber (kodno ime Kaktus, tudi Trn), novinar Ervin Hladnik (kodno ime Urednik), novinar Marjan Sedmak (kodno ime Užičan).
Oni so iskali ljudi, ki bi bili za njih koristni. Očitno so te ljudi ozenili za koristne in so jih pridobili za sodelovanje... Vse to lahko dokažem, saj nikoli ne imenujem sodelavca s pravim imenom, če nisem sto odstotno prepričan, da je bil ta človek pod tem kodnim imenom in da se pod njim skriva pravo ime... Dva bivša sodelavca sta me tožila, ko sem predstavil dokumentacijo na sodišču, sta odstopila od tožbe...
... zakaj je vse to pomembno, da vemo? Zato, ker peščica teh ljudi, bivših udbovcev in bivših komunističnih politikov, vedo, kdo so bili sodelavci in jih lahko izsiljujejo. Imajo lahko nek vpliv, ki ni demokratičen, ki je iz ozadja, z nekim poznavanjem jih lahko kompromitirajo. Zato ne vidim danes druge možnost za predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca, da povabita Danila Türk na razgovor, da takoj razčistita to situacijo. Sum se mora odstraniti ali pa se mora potrditi. Potem pa se mora to povedati tako slovenski kot svetovni javnosti. Ne vem, kako bi to izgledalo, če bi začeli padati okostnjaki, če bi Türk postal generalni sekretar OZN in bi ga nekdo na tej osnovi izsiljeval.