Za začetek bi opisal stanje bolnika, katerega pljuča-gospodarstvo duši državna birokracija, njegove bronhije stiskajo preobremenjene plače najproduktivnejših kadrov ter nefleksibilna delovna zakonodaja, za nameček pa mu razraščajoči se a obenem okosteneli javni sektor nalaga čedalje večje obremenitve.
Telo je gostitelj, ki ga množica notranjih ter zunanjih zajedalcev izčrpuje do skrajne meje preživetja. Le-ti nimajo niti najmanjšega interesa za ozdravitev ter očiščenje tega vegetirajočega telesa. Kot vemo, je zdravljenje opisanih bolezni zahtevno, kajti prav vsem je lastno, da se složno borijo za preživetje na izjemno diverzificirane ter neprijetne načine, ki v samem začetku zdravljenja močno negativno vplivajo na gostitelja.
In res, po zaužitju prvega odmerka zdravila se pojavijo znameniti tako imenovani nacionalni- interesniki. Med njimi so tudi osebe, ki so tvorno sodelovale pri tako imenovani privatizacijski TAJKUNIZACIJI Slovenije, katere so zagovarjale nujnost domačih, z višav posvečenih posameznikov, ki so jim bili dodeljeni popolnoma nezavarovani in večinoma do danes nepovrnjeni krediti. Zaradi njihove nesposobnosti ter pohlepa, uničenih podjetij ter izgubljenih delovnih mest, nosimo breme plačila tega eksperimenta slovenski davkoplačevalci.
Odprimo Slovenijo, ki ima poleg geostrateških tudi izjemne človeške potenciale predvsem v sposobnih ter izobraženih ljudeh, doma in v tujini.
Odločamo se med status quo-jem bolnika južne Evrope ali nasprotno pridružitvi propulzivnemu, dinamičnemu srcu razvoja, kamor zgodovinsko in geografsko tudi pripadamo.
www.za-privatizacijo.org
