Naše pravosodje je onstran popravila. Ne opravlja svoje osnovne funkcije razreševanja sporov, ampak, kot jasno postulira prof. Ljubo Bavcon, »varuje v marksizmu zasidrano družbo z vodilno vlogo partije in delavskega razreda«. In natančno za to v primeru Janeza Janše gre, za simbolnega razrednega sovražnika.
Zagovorniki pravosodja bodo morebitno oprostilno sodbo skušali prikazati kot dokaz, da pravna država deluje. Da instančni sistem s prečiščevanjem pravnih argumentov zaznava pravne zmote in jih na koncu z oprostilnimi sodbami sankcionira. Sam nasprotno menim, da primer Patria ni sodna zmota, ampak montiran politični proces, po svoji zlobi primerljiv z Nagodetovim, s Pučnikovim ali procesom JBTZ. V času slovenske pomladi si nisem predstavljal, da bomo 25 let pozneje imeli politične zapornike in da bodo neokomunisti še naprej zlorabljali pravosodje za obračun z opozicijo. Jasno je, da se pravna država ne bo vzpostavila sama od sebe. Brez lustracije ne bo pravne države. In če epilog primera Patria ne bo očiščenje pravosodja, je bila žrtev Janeza Janše zaman. Kazalo bi se zgledovati po Katonu starejšem in vsak govor začeti s parafrazo Ceterum censeo curiam esse delendam (Sicer pa mislim, da je takšno sodstvo treba uničiti, op. avtorja).
Demokracija.si