Korupcija bi bila, če bi morali Štancarja vprašati, koga smemo sprejeti

Preverili smo, če bi kdo od frančiškanov dobil ta denar. In se je izkazalo, da je to čista laž. Dejansko je nakazal deset tisoč evrov za prenose maš na Gold TV. Ker aparature niso bile dobre, niso bili dobri prenosi. Mislim, da je bila pobudnica celo njegova teta, ki ga je nagovorila, da naj nekaj daruje, da se ta tehnika izboljša. Če gledamo dosledno, ni nam daroval za naše življenje, ampak je daroval za izboljšanje tehnike prenosov. Deset tisoč evrov. Ostalih 490 tisoč evrov je pa izmišljenih.

Vidi se, kako si nekdo hoče nabirati ime, ki si ga ne zasluži. Štrancar je gotovo genialen v podjetništvu, tu se je pa izkazal kot nekdo, ki ne govori resnice. Zame je vprašljiv. To je spet idolatrija, ki jo vidimo pri povzpetnih ljudeh, ki včasih hočejo sebe postaviti nekam na tron. Poznam njegovo pot, vem, da je imel veliko težav s strani oblasti, najprej komunistične, kasneje bolj levo usmerjenih, ampak tega ne more reševati s spopadom s Cerkvijo.

Pa tudi če Cerkvi kaj daruje, to ne pomeni, da ima pravico odločati. Čista korupcija bi bila, če bi morali Štancarja vprašati, kaj lahko naredimo, kaj smemo govoriti, koga smemo sprejeti, zato ker je daroval deset tisoč evrov za prenose maš. Vsak zdrav človek vidi, da to ne gre skupaj - in v tako podkupovanje nikakor ne moremo iti, to bi bila preprosto korupcija.

Ne glede na to, koliko nam kdo daruje, moramo ostati suvereni svojemu poslanstvu. Tudi če nam nihče nič več ne da. Bomo šli pa delat. Jaz sem bil svoj čas smetar v Parizu in sem preživel. Znamo delati, tudi ročno, če je treba, če nas ne bi ljudje več potrebovali. Dokler pa nas ljudje potrebujejo, bomo pa delo opravljali tako, kot moramo."

Večer