Ne vem, od kje ideja, da nismo sredinski in ne nagovarjamo sredine. Poglejte naš program in naše predloge! Vse kar delamo pa mora temeljiti na vrednostnem središču Slovenk in Slovencev, na času in trenutkih, ko smo bili najbolj povezani in to je bilo zagotovo v času osamosvojitve in razglasitve samostojne države. Na tem bi morali graditi in Slovenija bi bila danes drugačna. Mnogi narodi še danes nimajo svoje države, mi jo imamo. Velikokrat govorimo, da smo dosanjali sanje naših prednikov, potem pa se obnašamo, kot da nam je država in samostojnost padla z drevesa. Mi ne.
V SDS smo v program zapisali domoljubje. Leve vlade, ki vladajo večino časa v samostojni Sloveniji to obdobje in osamosvojitelje omalovažujejo in se norčujejo iz osamosvojitvene vojne, čeprav je terjala življenja naših fantov in nam prinesla samostojno Slovenijo. Tisti, ki si je niso želeli in so do zadnjega kalkulirali pa hodijo kot pavi na državnih proslavah. Narobe svet bi lahko rekli in zato je tako kot je. Stvari, ki so se nam nekdaj zdele nenormalne so postale normale in počasi smo se že kar na vse navadili. Si predstavljate državo, v kateri bi pred volitvami zaprli enega glavnih tekmecev za predsednika vlade in po nekaj mesecev »ugotovili«, da je bi krivično zaprt. To bi bil škandal brez primere. V normalni državi bi nepošteno izvoljen predsednik vlade takoj odstopil. Volitve bi se ponovile.
Vsi, ki so zagrešili tako krivico (in, kar je najhuje, namerno), bi v trenutku ostali brez zaposlitve in nikoli več ne bi imeli možnosti na tak prefinjen način »ubijati« ljudi. Stvar poteka enako kot pred 70 leti, le da so takrat ljudi pobijali in metali v jame, sedaj pa jih uničujejo ekonomsko, psihično, s sodnimi postopki. Enako oziroma podobno, mogoče le na bolj prefinjen način, da se ohranja videz, kot da živeli v demokratični državi. Mi pa živimo naprej, kot da se ni nič zgodilo, čeprav so se zgodile stvari, ob katerih bi morali reči: »To je pa res preveč! Tako ne gre več naprej!«
V normalni državi bi se spremembe zgodile takoj. No, v normalni državi se kaj takega sploh ne bi zgodilo. In vprašati bi se morali, kaj je z našo državo. Zakaj ni taka kot bi morala biti? Zakaj pravila ne veljajo za vse enako? Zakaj v zaporu ni nekdo, za katerega obstajajo vsi dokazi o utaji davkov, pranju denarja, zakaj na fakultetu še vedno uči profesor, ki si je protizakonito izplačeval dodatke…? Naslednji korak je, da se pogleda, kaj so počele vlade v zadnjih slabih treh desetletjih in takoj bo jasno v čem je problem.
S pomočjo medijev je uspelo ljudi prepričati, da se ne splača na volitve, da smo vsi politiki isti, ljudje pa čedalje bolj apatični.
Mi nagovarjamo vse ljudi, ki si želijo uspešne in svobodne ter resnično demokratične Slovenije. In to je dosegljivo, če bodo zaupali pravim ljudem, ki smo sposobni to tudi uresničiti. Eno od naših gesel je »Naše bogastvo je v ljudeh«. Slovenci imamo – doma in po svetu – mnogo uspešnih in sposobnih posameznikov in če bi znali vse to znanje in izkušnje, skratka vse naše moči združiti, bi Slovenija postala taka država in domovina, kot si jo želimo.
Verjamem, da smo to sposobni narediti in tudi bomo. Mora pa očitno preteči nekaj časa od najhujših desetletij našega naroda, od genocida komunistov nad lastnim narodom, zaradi katerega smo poškodovani in nekaterih stvari ne vidimo takih kot so. A stvari se spreminjajo. Novi mediji in socialna omrežja prinašajo resnico, ljudje ne marajo, da se iz njih norčuješ tako, da jim na vsake volitve pripelješ nove obraze in jih vsakič znova prevaraš. Na žalost pa to povečuje apatijo in malodušje.