Prijavljeni ste kot
6. jun. 2018
Raziskava Valicona po nedeljskih volitvah je pokazala, da se je velik del volivcev odločal v zadnjih dneh, kar pa ni bistveno vplivalo na izid volitev. Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD, ugotavlja raziskava.
Najverjetnejši novi mandatar je v intervjuju za televizijo Nova24TV izrazil prepričanje, da vlada brez SDS glede na rezultat volitev ni možna. "Je pa možna bolj ali manj prepričljiva krinka za vladanje, za katero bodo dejansko vladali lobiji birokracije in tajkunskega kapitala," je dejal. SDS bo naredila vse, da sestavi stabilno vlado, je dodal.
5. jun. 2018
Predsednik NSi Matej Tonin je pred sejo izvršilnega odbora, na kateri bodo spregovorili tudi o njegovem ponujenem odstopu, pojasnil, da je ožje vodstvo z izidom volitev zadovoljno. O koalicijskem povezovanju z relativnim zmagovalcem volitev, prvakom SDS Janezom Janšo, še nista govorila, "mi se ne bomo vsiljevali nikomur", je zatrdil.
Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.
Osmoljenka tokratnih volitev, stranka DeSUS, je največjo podporo prejela v volilni enoti Ptuj, najnižjo pa v enoti Kranj, kjer je kandidiral predsednik stranke Karl Erjavec. Očitno pa DeSUS ni pomagala sklenitev levega bloka z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem niti v Ljubljani. V štirih ljubljanskih okrajih se sploh ne bi prebili v DZ.
Izvršilni odbor NSi bo na današnji seji analiziral strankin rezultat na nedeljskih volitvah in se predvidoma opredelil do ponujenega odstopa predsednika stranke Mateja Tonina. Ta je svoj odstop ponudil že v nedeljo, saj stranka ni dosegla cilja desetih odstotkov. Končno odločitev o Toninovi usodi bo sprejel svet stranke, ki za zdaj še ni sklican.
4. jun. 2018
Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.
Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Delo poudaril, da mora predsednik republike čim bolj upoštevati voljo volivcev. "Seveda nisem dolžan najprej podeliti mandat relativnemu zmagovalcu volitev. A bom to storil, ker močno verjamem v demokracijo. Tudi če mi volilni rezultati niso všeč, treba jih je spoštovati," je dejal.
Moralni teolog in vidni predstavnik Cerkve Ivan Štuhec je za STA ocenil, da "te volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, napredka in razvoja, ampak kvečjemu stagnacijo in zapletanje političnega položaja". Po njegovi oceni je glede na opredeljevanje strank takoj po prvih znanih rezultatih rezultat volitev neke vrste pat pozicija.
Med novoizvoljenimi poslanci, ki so jih volivci na današnjih parlamentarnih volitvah izvolili v državni zbor, je večina prvakov strank, ki jim je uspelo preseči parlamentarni prag. Kot kažejo trenutni delni neuradni izidi, pa v prihodnjem mandatu v poslanskih klopeh ne bo Alenke Bratušek in Karla Erjavca.
Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.
Marjan Šarec je ob objavi delnih neuradnih rezultatov na današnjih volitvah v DZ, ki njegovi Listi Marjana Šarca (LMŠ) napovedujejo drugo mesto in s tem prvo uvrstitev v DZ, poudaril, da si želijo razvojno naravnano in v prihodnost usmerjeno sredinsko vlado. Ponovil je, da se v koaliciji s SDS ne vidijo, se pa bodo pogovarjali z vsemi ostalimi.
3. jun. 2018
Kampanja za te državnozborske volitve je bila z družinskega vidika precej bolj normalna in manj naporna kot kampanja pred prejšnjimi volitvami, je danes ocenila žena predsednika stranke SDS Janeza Janše Urška Bačovnik Janša. Pri političnih vprašanjih mu ne more svetovati, je pa po osebni plati njegova trdna zaveznica, je dejala.
Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev SDS je slavila v vseh osmih volilnih enotah in tudi večini volilnih okrajev. Najbolj prepričljivo so jo podprli volivci v volilni enoti Celje, najmanj volivcev pa je prepričala v volilni enoti Postojna. Le v nekaterih od 88 volilnih okrajev so volivci več glasov kot SDS namenili LMŠ, SD oziroma Levici.
Še preden so prešteli vse oddane glasovnice na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, je predsednik SLS Marko Zidanšek odstopil s položaja. Kot je pojasnil, mu SLS ni uspelo pripeljati v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol.
V DZ se je na današnjih volitvah uvrstila tudi SNS, ki ima po delnih izidih nekaj več kot 4-odstotno podporo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič se je zahvalil volivcem za prejete glasove in tudi tistim, ki so upali in vedeli, da mora biti SNS v parlamentu, če hoče rešiti Slovenijo. Po njegovih besedah je pretehtalo to, da jih sedem let ni bilo v DZ.
DeSUS je na volitvah v DZ glede na delne izide prejel okoli pet odstotkov glasov, s čimer je prepolovil tako delež podpore kot tudi število poslanskih mest. Poleg tega v DZ ni bil izvoljen prvak stranke Karl Erjavec. "V politiki je tako, da doživljaš velike zmage, lahko pa tudi poraze," je dejal Erjavec in priznal, da je to zanj oseben poraz.
V SD, ki ji izidi vzporednih volitev na današnjih predčasnih volitvah v DZ kažejo na 9,3-odstotno podporo, so zadovoljni, da so izboljšali rezultat izpred štirih let. "Mislim, da ima SD veliko perspektivo v bodoče," je dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in dodal: "Čestitam zmagovalcu, a na koncu bo treba sestaviti koalicijo".
