Vrhovni sodnik Marko Šorli: Na vrhovnem sodišču je ustoličena laž

Senat vrhovnega sodišča, kateremu je predsedoval Branko Masleša, vi pa ste bili med člani, je zavrnil zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Ste se strinjali s to odločitvijo?

Glasovanje v kazenskih zadevah je tajno, zato o tem, ali sem se strinjal z odločitvijo, ne morem govoriti, ne da bi povedal, kako sem glasoval.

Zadeva Patria je zdaj na vrhovnem sodišču končana, kakšne so bile vaše ugotovitve glede utemeljenosti sodbe v zadevi Patria, posebno glede Janeza Janše.

Zadevo Patria trenutno obravnava ustavno sodišče. Ena od možnih odločitev je razveljavitev sodbe, to pomeni, da bi zadeva lahko znova prišla na vrhovno sodišče, zato moja stališča o tem še niso za javnost. Sicer je bilo v medijih že obširno predstavljeno, da je eden ključnih problemov zadeve vprašanje t. i. normativne konkretizacije. Tako objektivni kot subjektivni znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani. Tožilec mora navesti konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je nekdo storil tisto, kar je znak kaznivega dejanja. Če to že v obtožbi ni opisano, nastane problem, ker se ne ve, kakšno dejanje se nekomu očita in pred čem naj se v postopku brani. Če obtožba kakšnega znaka kaznivega dejanja ne konkretizira, obtožbe sodišče sploh ne sme obravnavati in ugotavljati morebiten obstoj takšnih dejstev, saj bi s tem prevzelo vlogo tožilca.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Šorli pravi, da Masleša sodstva in sodnikov ne bi smel obremenjevati z nerazčiščenimi vprašanji svoje preteklosti; spregovori o sodniškem društvu kot transmisiji sodne oligarhije; se zavzame, da bi vrhovni sodniki imeli pravico objavljati ločena mnenja; vztraja, da mora biti identiteta sodnikov jasna in javno znana; pove, s čim je Slovenija otok sredi Evrope.