Prejšnji teden je bila izvoljena druga Janševa vlada. Zaradi tehnične napake na glasovalni napravi ni dobila vašega glasu. Ste že ugotovili vzrok za to napako?

Kovačeva kobila je zmeraj bosa. Vedno opozarjam poslance, naj preverijo delovanje glasovalnih naprav pred glasovanjem, jaz pa na svojo nisem bil pozoren. Sicer pa iz tega ni in ne bo zgodbe. Navsezadnje sem osebno podpisan pod koalicijsko pogodbo.

Tudi včeraj (torek – op. p.) sem vam je zgodilo podobno. Čudno je, da se take napake ne da razmeroma hitro odpraviti.

Droben tehničen problem je nastal zaradi tega, ker imam dve glasovalni napravi. Eno v poslanski klopi, drugo pa na mestu predsedujočega državnega zbora. Ni omembe vredno. Če bi šlo za odločilni glas, bi bil veliko bolj pozoren.

V prvi Janševi vladi ste bili njen najbolj priljubljeni minister. Zakaj ste tokrat raje izbrali vodenje državnega zbora kot ministrstva za pravosodje in javno upravo?

Po ustaljeni politični tradiciji vodenje državnega zbora pripada drugi najmočnejši stranki v koaliciji. Ta funkcija je zelo častna in odgovorna, saj gre za vodenje dela prve veje oblasti. Ta položaj daje meni in Državljanski listi dodatno težo in samostojnost v koaliciji.

Imate kakšne zadržke za osebno sodelovanje v Janševi vladi? Je kak osebni nesporazum s premierjem ostal nerazčiščen?

Ne, midva sva zamere iz časov predvolilne kampanje vrgla čez rame in normalno sodelujeva.

Kako boste lahko sooblikovali vladno politiko iz državnega zbora? Drugi predsedniki koalicijskih strank se bodo s premierjem lahko srečevali kot ministri. Boste tudi vi navzoči na sejah vlade ali boste kako drugače v stikih s premierjem?

Koalicijski vrh, torej predsedniki koalicijskih strank, se bo sestajal najmanj enkrat tedensko. Vsa ključna in strateška nerešena vprašanja bomo razčistili na tem sestanku. Mislim, da je to celo lažje kot na seji vlade, ki je obremenjena z nešteto tehničnimi podrobnostmi.

Vaša stranka bo kljub vsemu imela v koaliciji zelo veliko moč, saj ima vaš podpredsednik dr. Janez Šušteršič kot finančni minister pravico veta do vseh odločitev vlade, povezanih s financami.

Finančni minister je v trenutnem položaju po odgovornosti verjetno najpomembnejši minister v vladi. Tudi drugi minister iz Državljanske liste, minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič, ima izjemno težko, zahtevno in odgovorno nalogo, saj zajema plačni sistem javnega sektorja, javno upravo, pravosodje in lokalno samoupravo. Državljanska lista ima v koaliciji res veliko težo, saj brez njenih osmih glasov koalicija ne bi mogla nastati.

Dr. Senko Pličanič vztraja pri vrnitvi državnega tožilstva v njegov resor, čeprav se je prav na zahtevo vaše stranke preselilo pod notranje ministrstvo. Še pred izvolitvijo vlade so se pojavile zahteve po spremembi koalicijske pogodbe. Boste tudi vi zahtevali spremembo?

Proceduralno so stvari popolnoma jasne: spremembe koalicijske pogodbe so možne le s soglasjem vseh strank. Koalicijska pogodba ni beton. Marsikje se bo pokazalo, da bi bilo treba kakšno stvar popraviti. Pri državnem tožilstvu ima del stroke pomisleke pri selitvi tožilstva iz pristojnosti pravosodnega ministra v pristojnost notranjega. Dr. Pličanič je tem pomislekom prisluhnil, tudi on jih ima. V stranki bomo opravili o tem razpravo, in če nas bo kolega Pličanič prepričal, bomo predlagali spremembo koalicijske pogodbe. Ta sprememba pa bo sprejeta le s soglasjem vseh partneric.

Je bil prenos državnega tožilstva na notranje ministrstvo vaša ideja ali se je tega domislil Jani Soršak, ki se je omenjal tudi kot možen kandidat za notranjega ministra?

Želeli smo omogočiti boljšo povezavo med delom kriminalistične policije in tožilstva. Ta povezava je za učinkovitost pregona kriminala izjemno pomembna. Tožilci in kriminalisti morajo delati skupaj, ugotovili smo, da bi bilo to lažje, če bi bili obe instituciji pod odgovornostjo enega ministrstva. Z Janijem Soršakom sva bila soglasna glede te rešitve. Dr. Pličanič ima drugačno mnenje, a v tem ne vidim nobene težave.

Toda on ni sodeloval pri koalicijskih pogajanjih, zaradi tega pa je nastal ta zaplet.

Tako je, ker ni sodeloval pri koalicijskih pogajanjih, ni mogel že takrat izraziti svojega nasprotovanja. Sicer pa ne gre za noben zaplet. In še to: pomembnejša od tega, kdo je pristojen za tožilstvo, je učinkovitost te institucije.

V kakšnih odnosih ste s Soršakom? Potem ko se je odrekel kandidaturi za pravosodnega ministra, je prehitro obvestil javnost, kdo je vaš naslednji kandidat za ta položaj, nato se je tudi ta odrekel kandidaturi za ministra. S tem vas je Soršak spravil v neugoden položaj.

Soršak je imel vso pravico, da se umakne kot kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo. Še vedno korektno sodelujemo, še vedno je član izvršilnega odbora stranke. So pa njegove javne izjave, ki so bile drugačne od tistih, izrečenih v krogu stranke, tej povzročile nekaj škode.

Je Soršak še kandidat za kakšno funkcijo, denimo za državnega sekretarja v pravosodnem ministrstvu?

Ta funkcija ga gotovo ne zanima. Če ga ne zanima funkcija ministra, ga zagotovo toliko manj funkcija državnega sekretarja.

Ali drži, da naj bi bil bolj naklonjen vstopu v koalicijo z Zoranom Jankovićem kot z Janezom Janšo?

Tega nisem opazil.

Ni bil to razlog za razhod?

Ne. Sicer pa se, kot rečeno, nismo razšli.

VEČ V TISKANI IZDAJI