Revija Reporter
Tiskana

Varuhi Udbe zastavonošo našli kar v Ljudmili Novak

Jože Biščak

26. feb. 2014 6:05 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ko se je že zdelo, da Nova Slovenija (NSi) pri servilnosti do vlade Alenke Bratušek ne more pasti globlje, se je zgodilo ravno to. Še preden se je sploh začela referendumska kampanja o arhivih – za katero še ni jasno, če bo do nje sploh prišlo, saj mora SDS najprej zbrati 40.000 podpisov – je Ljudmila Novak postala frontmanka antijanšistične gonje.

Na Gregorčičevi ulici 25 lahko mirno ležijo zavaljeni v vladnih foteljih, se praskajo zgoraj in spodaj, nazdravljajo in se smejijo, saj jim zakon o arhivih opravičuje kar NSi. Se pravi, kar sama opozicija. Posebno pismo, ki bolj spominja na predvolilno zloženko, je bilo poslano na naslove krščansko-demokratskih članic in članov. Pod njim je bila podpisana Ljudmila Novak, bistvo pa je, da je v „duhu resnice“ pozvala svoje občestvo, naj ne sodelujejo pri zbiranju podpisov za referendum in, Bog ne daj, da bi podvomili, da zakon ni dober. Treba je priznati, da je bil vložen precejšen trud v ta malodane epski poziv, toda človek se vpraša, za kaj za vraga. Mirno bi lahko na spletni strani ministrstva za kulturo prekopirali prispevek z naslovom „Novela zakona ZA odprte arhive“, pod katerega je med drugim podpisan sam minister Uroš Grilc. Vsebinsko je namreč povsem identičen pismu Nove Slovenije, tako da se človek vpraša, ali ga ni za NSi pisal isti človek, kot je zadevo pripravljal za vlado. Tudi naslov je neverjetno podoben z vladnim: „Za odprte arhive“.

Še pred tremi leti so taisti člani NSi trdili, da je zakon Janševe prve vlade, ki je odprl arhive, dober. Zdaj naenkrat ni več. Zdaj se jim očitno vse skupaj zdi preveč transparentno, čeprav v isti sapi trdijo, da nov zakon arhive še bolj odpira. Toda namesto da bi poslušali dva raziskovalca, ki sta v zadnjih leti v Arhivu republike Slovenije preživela največ časa (Igorja Omerzo in Romana Leljaka) in imata največ izkušenj v zvezi z dostopnostjo, je Nova Slovenija očitno podlegla laboratoriju Milana Kučana, ki je bil jeseni lani opažen v arhivih. In to kmalu po tistem, ko je Leljak odkril dokumente, za katere so udbovci očitno mislili, da so jih uničili. Pa jih niso. Na plano sta bili do zdaj izbezani vsaj dve veliki ribi, za katere se upravičeno sumi, da sta vedeli, če ne že sodelovali, pri umorih nedolžnih ljudi. Ti dve ribi sta Janez Zemljarič in Silvo Gorenc. Udba je v smrt pošiljala zaradi političnih in verskih prepričanj. In prav NSi, ki se ima za stranko ideje katoliške cerkve, ki je v zločinskem komunističnem družbenem redu bila med najbolj preganjanimi, je vernikom najbolj globoko zasadila nož v hrbet. Če zakon ne bo padel, bodo udbovski krvniki - najbolj po zaslugi NSi – ostali za vedno zakriti. Pa bo vodstvo Nove Slovenije še imelo obraz, da odpre vrata katerekoli cerkve?

Njihovo izgovarjanje je jalovo. Trdijo, da jih skrbi za žrtve udbovskih zločinov, toda hkrati jih skrbi za njihove krvnike. Slednji bi morali biti popolnoma razgaljeni, njihovi osebni podatki se ne smejo nikoli skriti. Po njihovo dosjeji ne vsebujejo imen zločincev. Seveda, to je deloma res. Toda s križanjem dokumentov se da natančno ugotoviti, kdo je kdo. Tako je bil denimo razkrit udbovec Mitja Meršol, ki je priložnost  za delo na BBC v Londonu izkoristil za to, da je ovajal ljudi Udbi. Kasneje se je branil, da je opravljal malodane domoljubno delo. Madona, no, če je bilo udbovsko delo domoljubno, zakaj so se vsi poskrili v mišje luknje in danes delujejo zahrbtno, iz ozadja. In taka hinavska ravnanja danes ščiti Ljudmila Novak, ki je zapisala, da je NSi najprej in najbolj zavezana resnici. Če je to resnica, potem hvala zanjo. 

Ja, res je, desnosredinska opozicija sploh ne rabi političnih nasprotnikov. Bo kar NSi poklala vse okoli sebe. Bo kar Nsi poskrbela, da bo nekdanji šef komunistične partije Milan Kučan ohranil privilegije. Bo kar NSi poskrbela, da bodo udbovski krvniki ostali za vedno skriti. Bo kar NSi poskrbela, ta bodo v Sloveniji nazadnje ubili še vero in Boga. Zato gre. In zato je izgovarjanje nekaterih njihovih članov, da njihovi glasovi ob glasovanju o zakonu o arhivih niso prav nič vplivali na rezultat glasovanja, sprenevedanje non plus ultra. Če človek koalicijo še nekako razume, da si želi zakriti imena svojih botrov, ki izhajajo ravno iz krvave tradicije Udbe, pa si zagovarjanje Udbe s strani neke (zdaj je jasno, da  samooklicane) krščanske stranke kar malo težko predstavlja.  Poteptali so neka načela. Česar v NSi očitno ne razumejo. Toda gre za to, da se zločinci kaznujejo. Ljudmili Novak pa je očitno malo mar za denimo devetletno Rosmarie Ševo, ki ji je udbovski morilec leta 1972 prevrtal možgane.