Trump razglasil zmago

"To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla," je dejal Trump. "Premagali smo ovire, za katere mnogi niso verjeli, da jih bomo," je dodal.

Po njegovih besedah so ZDA država, ki potrebuje pomoč. Vse bom popravil in pomagal pri ozdravitvi države, je dejal privržencem, medtem ko je bila na odru poleg njega zbrana celotna družina na čelu z bodočo prvo damo Melanio ter bodoči podpredsednik JD Vance.

Trump, ki je kot 45. predsednik ZDA vodil že med letoma 2017 in 2021, je zmago razglasil, preden so to storili osrednji ameriški mediji, razen konservativne televizije Fox News. V ZDA je sicer običajno, da zmagovalca predsedniških volitev razglasijo mediji, ko ocenijo, da je zbral dovolj elektorskih glasov.

Po dosedanjih ocenah ameriške tiskovne agencije AP ima Trump za zdaj 267 elektorskih glasov, njegova protikandidatka demokratka Kamala Harris pa 224. Za zmago sicer kandidat potrebuje 270 glasov.

V republikanskem taboru je navdušenje izbruhnilo že, ko je postal jasno, da je Trump zmagal v Severni Karolini in Georgii, dveh nihajočih zveznih državah, ki ju je pred štirimi leti dobil demokrat Joe Biden. Prav izid v sedmih nihajočih državah je ključen za zmago na volitvah. To je osvojil tudi v Pensilvaniji.

Harris je sicer zmagala v tradicionalno demokratskih državah, kot sta med drugim Kalifornija in New York, Trump pa v državah, ki običajno volijo za republikance.

V taboru demokratke je, ko je postalo jasno, da je možnosti za njeno zmago vse manj, zavladalo razočaranje, sporočili so, da Kamala Harris v volilni noči ne bo nagovorila zbranih privržencev v Washingtonu, temveč bo to storila dan kasneje.

V pričakovanju Trumpove zmage je zrasla vrednost dolarja, kriptovaluta bitcoin pa je dosegla celo rekordno vrednost,

Medtem pa je Trump že dobil številne čestitke iz sveta. Med prvimi mu je čestital madžarski premier Viktor Orban, sledila sta avstrijski kancler Karl Nehammer in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem izrazil pripravljenost na sodelovanje s Trumpom.

V Evropi je sicer pred volitvami vladala precejšnja zaskrbljenost glede tega, kaj bi lahko Trumpova zmaga prinesla Evropi.

"EU in ZDA sta več kot le zaveznici. Veže nas resnično partnerstvo, ki povezuje 800 milijonov državljanov. Zato si prizadevajmo za močno transatlantsko agendo, ki jim bo še naprej koristila," je na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je v čestitki izrazil prepričanje, da bo zavezništvo ostalo močno. "Njegovo vodenje bo tudi tokrat ključnega pomena za ohranitev močnega zavezništva. Veselim se sodelovanja z njim, da bi z močjo Nata dosegli mir," je sporočil Rutte.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpovo zmago označil za "največji povratek v zgodovini", v njej vidi tudi dobre obete za zavezništvo med Izraelom in ZDA. Trump je sicer med kampanjo glede Izraela bolj ali manj molčal, sta pa imela z Netanjahujem sta imela izjemno dobre odnose v njegovem prvem mandatu.

Za "impresivno zmago na volitvah", je Trumpu čestital ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki upa, da bo Trumpova izvolitev pripomogla k dosegi pravičnega miru v Ukrajini. Trump je v kampanji pred volitvami sicer napovedoval, da bo nemudoma končal vojno v Ukrajini, a ni povedal kako.

Donaldu Trumpu je za zmago čestitala tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in izrazila pripravljenost Slovenije na sodelovanje z njim.

Poleg predsedniških so v ZDA v torek potekale tudi kongresne in guvernerske volitve ter več referendumov.

Republikanci so si zagotovili večino v senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Slednjim so odvzeli dva sedeža, tako da naj bi jih imeli 51 od skupno 100. Volitve so sicer potekale le za tretjino senatnih sedežev.

Več možnosti za zmago naj bi demokrati imeli v predstavniškem domu, kjer trenutno sedi 220 republikancev in 212 demokratov. Končni izid volitev 435 članov predstavniškega doma še ni znan.

Republikancem je uspelo ubraniti vse guvernerske položaje, za katere so potekale volitve. Od 11 bitk so jih njihovi kandidati dobili osem - v Indiani, Vermontu, Zahodni Virginiji, Missouriju, Severni Dakoti, Montani, New Hampshiru in Utahu. V Delawaru, Severni Karolini in Washingtonu na položajih ostajajo demokrati.

Na Floridi so volivci na referendumu zavrnili krepitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v tej ameriški zvezni državi. V veljavi tako ostaja restriktiven zakon, ki prepoveduje splav po šestih tednih nosečnosti. Krepitev pravice so medtem podprli v več drugih državah, med njimi v New Yorku, Marylandu in Arizoni. Tam bo poslej možno nosečnost prekiniti, dokler plod ne more preživeti zunaj maternice, kar je okoli 22. do 24. tedna.