Relativnemu zmagovalcu predčasnih volitev se zelo mudi sestaviti koalicijo, pri tem pa si sploh ne predstavlja, kakšni naj bi bili koalicijski pogovori. Tako naj bi bil po naših virih do strankarskih pogajalcev zelo ošaben in nepopustljiv. Do njih se menda obnaša kot generalni direktor do kandidatov za prosto delovno mesto v svojem podjetju, precej manj pa ga zanima program skupnega dela.

 

Tako so socialni demokrati že dali vedeti, da v njegovi vladi najraje ne bi sodelovali, pri Virantovi listi pa zgroženo ugotavljajo, da so še daleč od vlade. V Desusu so takoj pripravljeni skočiti v Jankovićev objem, vendar pa se njihova zvestoba lahko konča zaradi nepriljubljenih reform. Velika koalicija (Zoran Janković-Janez Janša) se je izjalovila že pred prvim srečanjem, saj se prvaka nista mogla dogovoriti niti o kraju sestanka

 

Zoran Janković ni hotel priti v državni zbor, čeprav je bil izvoljen za poslanca, Janez Janša pa ne v mestno hišo, kamor ga je vabil ljubljanski župan in verjetni mandatar. Prav koalicijo Janković-Janša kot najboljšo možno rešitev v teh razmerah vidita starosta SLS Ivan Oman in evropski poslanec Zares Ivo Vajgl, saj naj bi tako sodelovanje preseglo tradicionalne ideološke spore v Sloveniji.

 

Strah pred Jankovićevo diktaturo

Volitve so sicer prinesle zmagovalca levemu političnemu bloku, hkrati pa se je njegova politična moč v državnem zboru precej zmanjšala. Če bodo volilni izidi ostali nespremenjeni tudi po prispelih glasovnicah iz tujine, bo Jankovićeva Pozitivna Slovenija imela 28 poslanskih mandatov, Socialni demokrati deset in Desus šest; skupaj torej 44 poslancev.

 

Podobno razmerje naj bi imele tudi tri pomladne stranke in Državljanska lista Gregorja Viranta: SDS bo dobila 26 poslancev, SLS šest, NSI štiri, Lista Virant pa osem. Oblikovanje ideološko leve vlade bi sicer lahko omogočila poslanca narodnih manjšin, če bi oba podprla Jankovićevo vlado.

 

A ta podpora je vendarle premajhna za stabilno vlado, za katero smo se sploh odpravili na predčasne volitve. Treba bo preseči ideološke razlike in oblikovati vlado s širšo podporo. Toda Janković še zdaleč ni Janez Drnovšek, s katerim so lahko sodelovale vse stranke, celo opozicijske.

 

Težave ima že z Borutom Pahorjem, ki mu je očital njegov »delno avtokratski« način vodenja kot enega od razlogov, zakaj ima zadržke do sodelovanja z njim. Če se stranki ne bi mogli uskladiti niti vsebinsko o sodelovanju v koaliciji, bi SD podprla Jankovića kot mandatarja, prav tako njegovo vlado in vse ključne (reformne) projekte.

 

Torej bi bila SD zgolj tihi partner v Jankovićevi koaliciji, s sodelovanjem v njegovi vladi pa si ne bi mazala rok. Za odhod v opozicijo je tudi Igor Lukšič, ki je po poročanju portala Planet.Siol.net kritiziral Pahorjevo izjavo, da bi Jankovića podpiral, čeprav formalno ne bi bil v vladi: »Če rečeš, da boš podprl vlado in njene glavne projekte, je to brezpogojen vstop v koalicijo. Niti kadrovskih zahtev nimaš.« Odhajajoči šolski minister je eden od možnih kandidatov za novega predsednika SD, saj Pahorja po padcu s 30 na 10 odstotkov ne vidi več na tem mestu.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI