Izjava predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča na kongresu stranke glede preiskav se je glasila: »Durs ponovno pozivam, naj me preiščejo. Ne vem, kako naj bi denar pral. Še pralnega stroja ne znam prižgati.« Mišljena je bila mogoče kot humorna provokacija, med ljudmi pa je povzročila veliko nasmihanja. V smislu, da Jankovič ne uporablja računalnika. A tudi pralnega stroja ne zna pognati? To pripelje do zanimivega vprašanja: kako aktivni so moški pri gospodinjskih opravilih in ali je pranje perila res tako zapleteno delo?

Mož vstopi v kopalnico, ker hoče oprati majico v pralnem stroju. Gleda gumbe, a po dveh minutah razmišljanja sploh ne ve, kaj naj naredi. Vpraša ženo: »Kateri program je treba pognati za pranje majice?« Žena ga vpraša, ali je majica bombažna ali sintetična. Nato mož odvrne, da ne ve. Žena živčno še enkrat vpraša, kaj vendar piše na majici. »Union je zakon!« ponosno prebere mož.

Kajti še vedno je za večino moških oziroma partnerjev pranje perila in pravilno uporabljanje pralnega stroja približno tako zapleteno in odveč, kot je za ženske menjavanje svečk ali gume pri avtu. Pravim za večino! Nikakor pa to ni več splošno pravilo, saj so si moški v sodobnem svetu enakovrednosti priborili tudi svoje mesto pri domačih opravilih. Tako pranje umazanega perila ni več le ženska stvar, kot pranje denarja ni samo moška. Prvo je nujno potrebno, drugo nujno pogosta nezakonita praksa.

Pranje perila ni za moške?

Uradu za enake možnosti se vprašanje, ali res dandanes moški vse bolj na svoj seznam hišnih opravil dajejo tudi pranje perila, sploh ni zdelo neumno vprašanje. Kot je pojasnila svetovalka Pia Ažman, do sedaj še niso naredili raziskave, ki bi se konkretno navezovala na vključenost moških v gospodinjska opravila in porabo časa.

Raziskavo o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na odločanje za otroke, ki je zajela tudi vključenost moških v gospodinjstvo, pa je leta 2010 naročil Direktorat za družino. »Raziskava je pokazala, da v kolikor je gospodinjsko opravilo tradicionalno manj žensko, ga opravlja več moških (in narobe). Po teh podatkih so moški najmanj vključeni v čiščenje, pranje in likanje perila.«

Marca lani je Statistični urad RS prinesel zanimivo novico, iz katere je razvidno, da je gospodinjstvo še vedno pretežno v domeni žensk in da ženske za to porabijo tudi več časa kot moški. Skrb za gospodinjstvo je v glavnem ženska stvar. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še zlasti pri zaposlovanju in na trgu dela. Torej dva, ki se odločita za skupno življenje, si morata ustvariti življenje v takih razmerah, da bosta lahko usklajevala zasebnost s službenimi dolžnostmi. A ker so danes ženske ne le zaposlene, ampak imajo tudi odgovorna delovna mesta, so primorani svoj delež čiščenja, likanja ali »pranja perila« prevzeti tudi moški.

Čeprav se je v Sloveniji čas, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, podaljšal, ga ženske namenijo tem opravilom veliko več kot moški. Tako so pokazale raziskave, da ne bo pomote in da ne bodo leteli očitki, kajti avtorica tega članka sem ženska. Po sicer nekoliko starejših podatkih iz ankete o porabi časa, namenijo moški povprečno dnevno skoraj uro manj za gospodinjska opravila in skrbi za družino kot ženske. Ženske porabijo za gospodinjstvo in družino povprečno štiri ure in pol, moški pa tri ure in pol dnevno. Kar se mene tiče, sploh ni malo, a to je povprečje.

Za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je pomembno, kako si zaposlena oseba predstavlja prožnost svojega delovnega mesta, torej to, koliko odsotnosti si lahko »privošči« zaradi družinskih obveznosti. Po podatkih iz drugega četrtletja 2010 je 59 odstotkov zaposlenih oseb izjavilo, da bi zaradi družinskih obveznosti lahko na delo prišli uro pozneje ali pa odšli uro prej.

Prepričanje, da se z odhodom z delovnega mesta konča tudi delo in začne prosti čas, danes ni več trdno. Vsem je jasno, da družina in dom vzameta veliko časa. Zato si odgovorni partnerji, moški in ženske, ta čas porazdelijo. Le še najbolj vztrajni, ki so bili vzgojeni v tradicionalno vlogo moškega, se nikoli ne pritaknejo gospodinjskih opravil. Pa ne zato, ker ne bi imeli časa ali ker se ne bi znašli med tipkami na pralnem stroju, ampak ker se jim ne da in ker menijo, da to ni njihovo delo.

VEČ V TISKANI IZDAJI