Mislim, da sem delal oboje, da sem v okviru zakonov in drugih predpisov storil, kar je bilo najboljše za fakulteto. Dokaz je, da je šlo v tem obdobju povsem dobro in ni bilo posebnih težav ne z izvajanjem pedagoškega procesa, tudi ne z zagotavljanjem sredstev za delovanje.

 

To sprašujem zato, ker v Sloveniji že dlje časa, posebno s sedanjim poskusom Zorana Jankovića, da bi postal predsednik vlade, nastaja vprašanje: ali učinkovitost ali zakonitost. Je to za vas dilema?

 

Seveda to ni dilema. Za naslednjo vlado bo najbolj pomembna etičnost, poštenje, ker bo morala delati nepopularne poteze, s katerimi se bomo morali odpovedovati sedanjemu standardu, pravica. Ljudje bodo morali biti prepričani, da bo vlada delala v dobro vseh, ne pa da ima zadaj neko skrito agendo, v skladu s katero v njej sedijo predstavniki »plenilskih elit«. V takem primeru ji ljudje preprosto ne bodo zaupali. Če ne bodo videli, da ne samo predsednik vlade, ampak vsi člani niso osebno pošteni, potem ji ne bodo zaupali. Drugače pa je dilema povsem lažna, jasno je, da bo znotraj meja predpisov poštenjak deloval tudi učinkovito. Pošteno delo je učinkovito delo, to gre eno z drugim. Predpisi res postavljajo omejitve, ampak te samo pomenijo, da ne smeš delati učinkovito na škodo koga drugega ali javne koristi.

 

Kako si potem razlagate razmišljanje pri mnogih ljudeh, češ saj vemo, da je veliko ukradel zase in za svoje, ampak nekaj je tudi naredil.

 

Pri odgovoru na to vprašanje seveda ne trdim, da je katerikoli kandidat na skorajšnjih volitvah kaj ukradel. Nikakor pa ni sprejemljiva argumentacija, da lahko tudi spregledamo protipravna dejanja nekega kandidata na račun njegove učinkovitosti. To velja za čisto vse kandidate. Tisti v kazenskih postopkih morajo realistično prikazati, da za kaznivo dejanje niso odgovorni, sicer je bolje, da ne kandidirajo. Enako velja za nekoga, ki je v postopku pred drugimi državnimi organi. To seveda ni formalna ovira za kandidiranje, vendar bi morali imeti kandidati toliko samoomejitve, da bi, če se jim to že zgodi, zelo jasno in transparentno pokazali, zakaj niso odgovorni za to, kar se jim očita. To je za neko splošno politično higieno nujno.

 

Sta ravnanje in premoženjski status Zorana Jankovića in njegovih sinov v skladu s težnjo, da bi imeli v Sloveniji vsaj načeloma vsi enake možnosti in da bi bili vsi pred zakonom enaki?

 

Če je nekdo pridobil premoženje na zakonit in pravno pravilen način, s tem nimam problemov. Pristojni organi pa morajo raziskati, ali obstaja utemeljen sum, da je bilo pri pridobivanju tega premoženja karkoli narobe. Zdaj je bil sprejet zakon, ki bo državnim organom to še bolj omogočal. O posamičnih kandidatih se ne želim izjasniti, vsekakor pa mora vsak ne le z enim stavkom reči, da očitki niso utemeljeni, ampak mora z dokazi dovolj jasno predstaviti, zakaj niso utemeljeni.

 

Klientelizem sam po sebi ni nujno nezakonit. Če je nekdo na čelu podjetja, lahko pri njegovem poslovanju favorizira podjetja svojih sinov, pa to samo po sebi ni nezakonito.

 

Lahko je nezakonito. V zasebni gospodarski družbi praviloma ne, če ne gre v škodo lastnikov te družbe, je pa seveda popolnoma nezakonito v javnem sektorju. Kakršnakoli izraba javne funkcije za zasebne koristi je korupcija, zelo verjetno pa tudi katero od kaznivih dejanj. Pa še v zasebnem sektorju, kolikor gre za delniško družbo, kjer je veliko delničarjev, ki so lahko prizadeti zaradi klientelističnih povezav, je na vsak način dolžnost nadzornega sveta, da preglede takšne posle uprave.

 

Kar precej sedanjih županov poudarja svoje menedžerske sposobnosti, ki so bolj izpostavljene v zasebne sektorju. Kako gledate na prenašanje menedžerskih sposobnosti in načina dela iz zasebnega sektorja v javni sektor. Lahko to enačimo ali gre za drug način dela?

 

Ne, to na vsak način ni enako. Že temeljna interesna orientacija v zasebnem sektorju je pač služiti zasebnim interesom lastnikov, svojim zasebnim interesom, seveda znotraj meja pravne ureditve.V javnem sektorju mora menedžer, tudi v pravni osebi javnega prava, služiti javni koristi. Še posebno velika je razlika med vodenjem gospodarske družbe ali vodenjem neke občine in vodenjem vlade. Slednje je nekaj povsem drugega, gre za usklajevanje koalicije, saj bo naša vlada zaradi proporcionalnega volilnega sistema vedno koalicijska. To je nekaj čisto drugega, saj kot predsednik uprave odločiš, in tako je, ali pa če imaš kot župan absolutno večino v mestnem svetu. Iz učinkovitosti na zasebnem področju ali v občini nikakor ni mogoče sklepati na učinkovitost pri vodenju vlade.

 

Vendar se gotovo tudi v javnem sektorju zahteva določena stopnja učinkovitosti.

 

Gotovo, samo kriteriji učinkovitosti so drugačni. V zasebnem sektorju je kriterij, poenostavljeno rečeno, kako v danih razmerah in z danimi sredstvi doseči čim večji učinek, običajno merjen kot profit, v javnem sektorju pa je kriterij, kako čim bolj zadovoljiti javni interes s sredstvi, ki so na razpolago.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI