Po spletu kroži šala. »Janezek, kateri čas je ‘Miro postavlja ograjo’?« vpraša učiteljica - »Skrajni čas, učiteljica!« odgovori učenec - Predsednik Mlade Slovenije Federico Potočnik, sicer vzhajajoča politična zvezda Nove Slovenije, ki šalo pove, brž doda: »Vlada se je reševanja migrantskega kaosa lotila absolutno prepozno in premalo odločno.« Vprašanje, ali bo Slovenija, čeprav je pretekli teden začela vzdolž meje s Hrvaško postavljati ograjo s kot britev ostrimi jeklenimi ploščicami, ostala v schengenskem območju, zato ni zgolj retorično.

Po besedah ministra Karla Erjavca naj bi bila dolga 80 kilometrov, raztezala se bo na območjih med občinama Središče ob Dravi in Brežicami ter naprej do Črnomlja. Premier Miro Cerar zatrjuje, da se je Slovenija za »tehnično oviro« odločila suvereno, da bo tako usmerjala tok migrantov k vstopnim mejnim točkam, toda diplomatski viri še naprej zatrjujejo, da je v resnici dobila nedvoumno sporočilo iz Bruslja in Berlina: če ne ustavite migrantov, se schengenska meja pomakne na Karavanke in postali boste tako imenovana »hot spot« cona.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike več o hrvaških provokacijah zaradi ograje; zakaj ta Hrvate tako zelo skrbi; kako bi se Slovenija lahko znašla zunaj schengna in zakaj se bo v Evropi kmalu vzpostavilo ožje oziroma močnejše schengensko območje; kaj bo storila Nemčija; zakaj 80 kilometrov ograje na meji s Hrvaško najbrž ne bo zadostovalo.