No, približno tako je kot tajno srečanje treh nesrečnikov Žerjava, Erjavca in Viranta, ki so za reševanje države razglasili za sredinski trojček. In ko je Žerjav na vprašanje, koga ima v mislih za mandatarja, rekel, da tega pač ne bo povedal. Ker je to večja skrivnost kot to, zakaj odhaja iz politike, če pa pripravlja sredinsko koalicijo. Da bi ga še bolj zmedli, smo ga dali na javnomnenjsko lestvico na prvo mesto kot najbolj priljubljenega politika. In je zagrabil. Še malo ga zmehčamo, pa bo rekel, da sploh ne ve, kdo je Janez Janša in tudi tega ne, zakaj je njegova soproga kot tekstilna inženirka zaposlena na Zavarovalnici Triglav. Toda Bratuškova je lahko izvedenka za finance in vršilka dolžnosti zamrznjenega Zorana Jankovića, čeprav je magistrirala iz poroznosti tekstilnih materialov v povezavi s potenjem! V Pahorjevi vladi pa je vodila direktorat za finance tako zelo uspešno, da se še zdaj ne ve, kaj se je zgodilo z milijardnimi dolgovi. To, da izginejo celo dolgovi neznano kam, je res finančna čarovnija.
Lukšič je v zaprti klavzuri odločno spregovoril v jeziku naših prednikov. V resnici je bil zelo blizu Čebinam, kjer so Kardelj in še nekateri iz zajebancije ustanovili komunistično partijo Slovenije, potem so pa več kot štirideset let brezmejno in neomejeno vladali. Ker je to bil velik uspeh, bi zdaj nekateri naši radi, da bi na Kardeljevo mesto stopil njegov vnuk Igor Šoltes. Ta ima nekaj primerjalnih prednosti pred Petrom Kraljičem, ki se nam kar sam ponuja za tehničnega mandatarja in pri tem pravi, da nič ne ve o tem, da ga kdo hoče. Šoltes se na torticah v znani slaščičarni Zvezda, ki je v resnici tajna javka za nekatere naše najbolj zaupne kadre, druži z Milanom Kučanom. Tega ne zmore vsak, že zato ne, ker je to ena najdražjih slaščičarn v našem glavnem mestu.
Po zmernih govoricah sodeč, je moral Matej Tonin iz klerikalne stranke popustiti, ko mu je Kučanov klan v Belem dvoru Janeza Škrabca na Bledu prijazno svetoval, naj dvigne roko, če ne, bo nekoč obe! Kučan namreč ne more čez noč opustiti zvezdniške razvade. To se je dogajalo v vili tistega podjetnika in bogataša, ki je iz nič naredil še več, ker se je pravočasno naučil rusko in tam spoznal čistokrvnega Slovenca iz Intereurope Andreja Lovšina. Popila sta veliko vodke in potem delala, kar sta pač delala. Zdaj pa bi radi pravosodno iz njiju naredili razrednega sovražnika.
Tudi naš Igor Lukšič je iskal notranjega sovražnika, ki je gnojna bula in nekaj nečistega, zato je z vsemi takšnimi treba obračunati. Prav, ampak ne vem čemu Lukšičenko, kot ga tudi mi radi imenujemo, ne ukrepa bolj odločno. Kje so seznami? Kdo je za na odpad? Na kakšen način bomo očistili državo vseh teh smeti, o katerih je lani govoril predsedniško upokojeni Danilo Türk. A ni imel, oprostite, prašnikov, da bi povedal, kakšno konkretno ime. Tudi demonstracije in vstaja so premalo konkretne. Samo tekajo po ulicah in trgih in malo razgrajajo, od selekcije neustreznih kadrov pa nič. Ne da se drugače kot z revolucionarnimi metodami – to je p menda zdaj jasno marsikomu. Poročilo protikorupcijske alianse je kamenček v mozaiku sestavljanja naše nove oblasti.
S tega vidika sem silno potešen, ko poslušam Igorja Lukšiča in njegov izborni vokabular 1945. Da o našem izjemnem znanstveniku, marksistu in zgodovinarju Božu Repetu ne govorim posebej. Na letošnji ponovitvi dražgoške bitke je napadel predsednika države Boruta Pahorja kot zadnjega smrkavca, potem pa obračunal z vsemi drugimi, ki v tej lepi deželi nimajo kaj iskati. V resnici je klical nazaj režim, ki smo ga že imeli, pa ni imel dovolj časa, da bi do konca opravil svojo očiščevalno nalogo. Repetova zgodovina je naša, je komunistična, je polna mitologije in zgodbic, ki se niso zgodile, ampak zato ga je Stanovnik po govoru spet potrepljal po ramenu, naš Milan Kučan pa mu je krepko stisnil roko. Repe si je dovolil celo to, da mu je Janković dal vse komplimente za nagovor narodu. Ampak glejte, ne moreš si oboževalcev sam izbirati, poleg tega pa je malo potem Janković padel v popolno nemilost komunizma in ga zdaj počasi požirajo kot dete revolucije, ki se dogaja.
Čedalje bolj jasno je, da so bili člani in poslanci Pozitivne Slovenije grdo zavedeni, pa tiste, ki so šli Jankovića na kolenih prosit, naj bo mandatar, tudi. Če poenostavim, Janković jih je nategnil, zato morajo zdaj vsi ti naši tudi skozi neko vrste moralnega očiščenja, ker so se motili. Bučar in Spomenka sta tiho, da kdo ne bi na plan potegnil njunih slavospevov Jankoviću. Menda celo razmišljata, da bi šla v samostan. Kučan pa se je s svojo zmoto po komunistično soočil in dal Jankovića na hladno, čeprav ga je še kakšen mesec prej imel tako rekoč za sina in hčerko. Tako dela pravi komunist: likvidira, če ne gre drugače.
Kot v biblijski zgodbi bo moj Milan po potrebi Jankovićevo glavo dobil na pladnju.
P. S.: Če bi bil Prešeren še živ, bi hotel še enkrat umreti – ko bi videl, kaj delajo vstajniki na njegov dan.