Alenka Bratušek je v petih mesecih vladanja pokazala, da je marioneta in da sploh ne vlada. Ko »zagusti«, se skrije. To je prvič jasno pokazala, ko je pobegnila s tiskovne konference o prodaji Mercatorja, ker jo je Bojan Traven pred vsemi postavil na laž, njeni strici iz ozadja pa so se maščevali z ukinitvijo oddaje Pogledi Slovenije. Ampak to Bratuškove še zdaleč ne rešuje. Ob aferi političnega kadriranja Gašparja Gašparja Mišiča v Luko Koper neposredno iz njenega kabineta, ki je najbolj brutalen primer kadrovskega cunamija v samostojni Sloveniji, se še naprej skriva in igra nemočno revico. Ko so ji njeni svetovalci in pisci govorov vendarle napisali zanič scenarij, ga je tudi tokrat odigrala v svojem desetorazrednem slogu. Če iz njenih ust ne letijo obtožbe proti Janši, potem meče same neumnosti. Kaj drugega bi lahko pričakovali od marionete, ki sliši na ime Alenka Bratušek?

Bratuškova je s poraznimi javnimi nastopi neštetokrat dokazala, da nima niti najmanjšega daru za visoko politiko. Med njene zdajšnje neumnosti spada krilatica o vroči jeseni, ki jo je ukradla Janši in jo kot papige ponavljajo dominantni mediji. Očitno tega ni opazil le še Virant, ki so ga baje ujeli v prisluhe Lovšetu, sicer se mu v podobi vroče jeseni ne bi prikazoval samo Janša, ampak tudi Bratuškova. Tudi zombiji iz Liberalne akademije imajo očitno privide, ko Bratuškovo enačijo z Janšo, vendar ne govorijo o kadriranju Golobiča, Kučana ali Jankovića, kaj šele o kadriranju Kresalove, ki jo je predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn branil in hvalil do bridkega konca. Tudi po njenem odstopu zaradi poročila KPK, češ da je propadla, ker je preveč sposobna za Slovenijo.

Dominantni mediji za odvračanje pozornosti in zavajanje javnosti nenehno plasirajo nove in nove spine. Namesto da bi javnost podrobno obvestili o kadriranju Mišiča, vso pozornost posvečajo Egiptu, Siriji, Kitajski, obsodbi Manninga itd. Da le volivci ne bi videli svinjarij, ki se dogajajo pod vlado Bratuškove. Če zmanjka »štofa« o tujini, pride prav še primerjava z Marjanom Podobnikom. Pri tem je najhuje, da so mediji iz oportunističnega neoliberalca in ideološkega skrajneža Igorja Lukšiča naredili velikega junaka, ki da se bori proti političnemu kadriranju, čeprav njegova stranka pooseblja politično kadriranje v državnih podjetjih. Pod Lukšičem bi se morala SD zaradi neskončne hinavščine preimenovati v SHS, Slovensko hinavsko stranko.

Med klasične medijske spine spada tudi poročanje o ovadbi proti uradnici glede izgubljenih podpisov za referendum o slabi banki, ki ga je zavrnilo ustavno sodišče. Dominantni mediji pri tem seveda ne problematizirajo referenduma, zaradi katerega so bili zadržani nujni ukrepi za sanacijo bank, Slovenija pa je zdaj v bistveno slabšem ekonomskem in socialnem položaju. Prav tako ne razpravljajo o tem, da sta prav Bratuškova in PS vložili predlog za referendum proti slabi banki. Namesto tega dominantni mediji že nekaj časa lažejo, da je največji pozitivni prispevek vlade Bratuškove umiritev razmer v državi. Seveda, saj so bili dominantni mediji skupaj z Bratuškovo najbolj zaslužni za izredne razmere in destabilizacijo države, ko so PS, Lukšičevo SD, sindikate in »resne ekonomiste« z Jožetom Mencingerjem na čelu podpirali pri rovarjenju proti slabi banki. Zdaj je to glavni projekt njene vlade, dominantni mediji pa zopet ploskajo Bratuškovi.

Kljub vsem medijskim spinom in metanju peska v oči je Bratuškova politično truplo, ker jo je nastavil Milan Kučan, vsi njegovi favoriti pa prej ali slej klavrno pogorijo – od Katarine Kresal, Gregorja Golobiča do Zorana Jankovića. »Njena« stranka PS, ki v resnici ni bila nikoli njena, je mrtva stranka, saj so ji šteti dnevi ne glede na izid septembrskega kongresa. Kučan je z marionetno premierko Bratuškovo skušal stranko ohraniti pri življenju, toda zdaj je po anketah jasno, da to ne bo šlo, torej jo bo treba postopno ugasniti in si izmisliti spet novo stranko. Zato bratuškometer že nekaj časa ne tiktaka zgolj za Slovenijo, ampak tudi za Bratuškovo. Njena vlada ni zgolj najslabša doslej, pač pa tudi najbolj amoralna. Bratuškova je svarilo, kaj se zgodi z marionetami. Ko jim poteče rok uporabe, jih zavržejo in pohodijo.

Bratuškove in njene vlade ne bo rešil niti največji spin sezone, to je »eurobasket«, čeprav gre v resnici za velike igre brez kruha za Slovenijo v razmerah velike gospodarske in socialne krize. Med prvenstvom lahko pričakujemo nadaljevanje brutalnih kadrovskih cunamijev v državnih podjetjih, brezposelnost bo iz dneva v dan rasla, socialna stiska ljudi bo vse večja, Bratuškova pa bo kot pridna marioneta skupaj z Jankovićem sedela v Stožicah in pihala na duše čedalje bolj lačnih prebivalcev Slovenije. Zraven si bo lahko spet oblekla grdo rdečo obleko in zapela še kakšno koračnico, kot je Bandiera Rossa ali Hej, brigade.

Ampak nič ji ne bo pomagalo. Z Bratuškovo je konec, čeprav se tega ne zaveda in si je vsak dan bolj všeč na premierskem stolčku. Tudi če bi se ji v »vroči jeseni« uspelo zavihteti na mesto predsednice PS z ugoditvijo vsem Jankovićevim zahtevam in kapricam, nima nobenih možnosti za politično preživetje. Zato lahko njeni zanič svetovalci začnejo pisati Rekviem za Bratuškovo, kajti njen politični pogreb je pred vrati. Če ne prej, bo Bratuškova skupaj s PS na prvih volitvah »gotova«, letela bo na smetišče zgodovine. Še prej pa bo kot politično truplo Slovenijo živo zakopala.