Po kakšnem ključu ste postali naslednik razrešenega direktorja urada dr. Jurija Žureja? Ali je to povezano z vašo pripadnostjo stranki SLS in predsednikom stranke Radovanom Žerjavom?

Nikoli nisem bil in nisem aktivni član stranke SLS, sem pa sodeloval pri nastajanju njihovega volilnega programa v kulturnem delu. Volilni kampanji sem se pridružil predvsem zaradi Radovana Žerjava, ki je pošten politik in mu zaupam. Imel je posluh za sistemsko kulturo, in tako me je povabil kot kulturnega svetovalca in strokovnjaka. V tej vlogi sem sodeloval v kampanji, nisem pa bil udeležen v koalicijskih pogajanjih. Ko je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potrebovalo nekoga, ki bi prevzel Urad RS za intelektualno lastnino, to je organ v sestavi, me je predlagal za vršilca dolžnosti, saj sem dvajset let delal v založništvu in sem strokovnjak za avtorsko pravo, oktobra pa sem bil za direktorja imenovan za pet let.

Lahko bi rekli, da imate s prejšnjim direktorjem Žurejem nekaj skupnega. Žurej je ustanovil Inštitut za gospodarske dejavnosti, vi ste delali kot zasebnik v založniški dejavnosti. Ali menite, da v vašem primeru očitki o kakršnikoli koliziji interesov niso upravičeni?

Mislim, da v Sloveniji delamo izjemno veliko napako, ker na javne funkcije prihajajo ljudje, ki sploh nimajo izkušenj v zasebni sferi. Seveda je nemogoče, da bi jih vsi imeli in se zato kalijo tudi v državni upravi, kar ni nič narobe, če pa hočemo imeti stik z gospodarstvom, tpomagati k inovativnosti in konec koncev k strateškemu razvoju Slovenije, kar sta ključni nalogi urada, je nujno potrebno poznavanje zasebnega sektorja. Jaz sem vodil založbo Vale-Novak s petdesetimi zaposlenimi in sodelavci, zato dobro poznam vodenje srednje velikega podjetja in tip ustanove, kot je Urad RS za intelektualno lastnino, kjer imaš opravka z visoko izobraženimi kadri, znati moraš delati z ljudmi in imeti občutek zanje. V mojem primeru ne more prihajati do kolizije, saj sem bil vedno predvsem ustvarjalec, umetnik, romanopisec, založnik, sicer pa menim, da mora vsak sam pri sebi razčistiti in se temu izogniti.

Ali ste kot scenarist član kolektivne organizacije AIPA, Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del? Gre za organizacijo, ki ji je bilo na uradu za intelektualno lastnino odvzeto dovoljenje za delovanje, nato pa znova izdano v času nekdanjega direktorja Žureja.

Kot ustvarjalec na avdiovizualnem področju sem član Aipe, nisem pa nikoli bil v karšnemkoli organu upravljanja. Skupaj z ženo sva se včlanila pred dobrim letom, ko je AIPA dobila dovoljenje. Protikorupcijsko komisijo sem vprašal, ali bi lahko moje članstvo, glede na to da sem direktor urada, pomenilo kakršenkoli konflikt interesov, vendar je bilo ugotovljeno, da ni tako. Vedeti morate, da je umetniška pravica zaščitena sama po sebi in zato mora Zavod AIPA ščititi moje avtorske pravice, četudi ne bi bil član, saj se tem kot ustvarjalec ne morem in ne smem odreči.

V TISKANI IZDAJI VEČ O SPORU MED ORGANIZACIJAMI, KI NAJ BI SKRBELE ZA PRAVICE AVTORJEV; O DELU ŠPELE KUČAN, HČERKE BIVŠEGA PREDSEDNIKA, V NJEGOVEM URADU; O BOKJU S SPLETNIM PIRATSTVOM; O USPEŠNIH SLOVENSKIH PATENTIH IN BLAGOVNIH ZNAMKAH.