Pred vsemi svetimi hitimo na grobove svojih prednikov, jih zasipavamo z rožami in prižgemo toliko sveč, da je skoraj nemogoče stati ob grobu. Kot bi se hoteli odkupiti za zamujeno leto, ko smo nanje pozabljali. Ali še huje, zato da ne bodo sosedje imeli dolgih jezikov. Včasih so grobovi že tako naloženi in načičkani, da je kar neokusno, a tudi to je del naših navad. Za 1. november se je treba tudi lepo obleči, pogledati, kako so grobove uredili znanci in sosedje. Ali tisti, ki imajo v najemu velike, stare, zaščitene grobove, kamor so pokopavali člane znanih, premožnih rodbin.

Pravijo, da če želite res začutiti neko mesto, morate obiskati tudi mestno pokopališče. Tam je zbrana zgodovina in dediščina nekega naroda. A nekateri grobovi, tudi vidnih zgodovinskih osebnosti, propadajo, osamljeni, zaraščeni v kakšnem kotu. Ker morda najemnikov ni več ali za grob niso več plačevali.

Med sprehodom po starem delu Žal sem opazila nekaj takih zapuščenih grobov. Recimo Otomarja Bamberga, ki stoji zraven grobnice Drofenikov oziroma blizu zidu AL2. Verjetno lastnika ni. Kaj pa če bi jaz želela imeti tamkaj podzemno posteljo zase? Poklicala sem na informacije na Žalah, kjer so mi povedali (vse skupaj so seveda snemali), da so lastnika že večkrat pozvali, naj grobnico uredi in očisti, pa nič. Bamberg je bil slovenski tiskar in založnik nemškega rodu. Med drugim je prvi natisnil Cankarjevo Erotiko, kar kaže na pogum. Umrl je 1934. leta. Iz njegove knjigarne so šla med ljudi dela znanih umetnikov – Levstika, Župančiča, Aškerca, Cankarja.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.