Toda stvari so se zapletle, ko je svet Virantove stranke sklenil, da v Jankovićevo koalicijo ne bodo vstopili, če v njej ne bo sodelovala tudi SLS. Podpredsednik Janez Šušteršič je po koncu petkovih pogajanj dejal: »Pomembno izhodišče je, da mora biti koalicija uravnotežena. Preprosto povedano, da se v koaliciji, ki bi jo sestavljal levi blok in mi, ne vidimo. V preprosti slovenščini, poleg strank levice, ki bi jo sestavljali PS, SD, Desus, bi morala zraven biti vsaj še ena stranka, da bi to koalicijo imeli za uravnoteženo in bi bili pripravljeni v njej sodelovati.«  

 

Radovan Žerjav je še »126-tič« povedal, da njegove stranke ne bo v Jankovićevi koaliciji. Zoran Janković pa mu še vedno ponuja pogovore in vidi »dobre kandidate za določena področja« tudi v okviru Partnerstva za razvoj, kjer bi SLS sodelovala z njim. Vprašanje je, zakaj Virant poriva SLS v vlado brez njene volje, razen če jo uporablja za izgovor, da na koncu tudi njemu ne bo treba vstopiti v vlado in si umazati rok z Jankovićem. Po sestanku med Virantom, Žerjavom in Erjavcem se kaže večja verjetnost za drugi scenarij.

 

Za zdaj lahko Janković zagotovo računa na glasove poslancev SD, ki so že napovedali, da ga bodo brezpogojno podprli za mandatarja. Po zavrnitvi Boruta Pahorja za predsednika vlade so stopili korak nazaj, ga umaknili in napovedali podporo Jankovićevi kandidatki Maši Kociper. Verjetno so se spet ustrašili rohnenja »strica« Kučana. Po naših virih naj bi Pahor ob umiku kandidature predlagal Jankoviću, da se dogovori za podporo Virantu za predsednika državnega zbora, a ta o tem še slišati ni hotel. Medtem se je Virant že dogovoril z Erjavcem in Žerjavom, nato še z Janezom Janšo in Ljudmilo Novak, da je bil izvoljen za predsednika državnega zbora. Kociprova je prejela zgolj glasove Jankovićeve PS in Pahorjevega SD. Janković pa je Virantu čestital in mu tudi po srečanju med strankama zagotovil, da bo lahko ostal na tem položaju.

 

Za Jankovića bi bila najboljša rešitev, če bi že na začetku podprl Pahorja, saj bi s tem pokazal politično širino, hkrati pa ga ne bi imel v svoji vladi. Kako je prišlo do spora med njima, je med drugim v svojem zapisu na FB opisal Aljuš Pertinač, tesni sodelavec šolskega ministra Igorja Lukšiča: »Janković bi moral kazati spoštovanje do koalicijskih partnerjev. Nemogoče je od ljudi, do katerih se obnašaš izrazito podcenjevalno in s katerimi se na smrt skregaš, vsakič, ko si drznejo izraziti lastno mnenje, pričakovati, da te bodo brezpogojno podpirali do konca svojih dni. Zoran Janković je dan po volitvah obiskal Boruta Pahorja in mu sporočil: ti ne boš minister, vi boste dobili dva resorja, jaz bom povedal katera dva človeka ju bosta zasedla. Je kdo presenečen nad razpletom njunih pogovorov? Gregorju Virantu očita taščo enega njegovih najtesnejših sodelavcev (tašča Janeza Šušteršiča je Marinka Kurilić, vodja Civilne iniciative Tržnice ne damo – op. p.), Karlu Erjavcu pa je obljubil mesto predsednika DZ. Težava je samo v tem, da ga je obljubil tudi Pahorju in Virantu.«

 

VEČ V TISKANI IZDAJI