A življenje tudi njemu ni bilo vedno posuto z rožicami. Želel je študirati v tujini, a so bile meje v povojnih letih zaprte, trije njegovi prijatelji so bili ob poskusu prehoda meje ustreljeni. Kasneje, v sedemdesetih, je s svojim darom moral oditi v Nemčijo, čeprav bi lahko v Sloveniji, podobno kot v Zagrebu, ustanovili studio in razvili vrhunsko animirano in stripovsko produkcijo. V svoji karieri striparja in animatorja je ustvaril za rekordnih osem celovečernih filmov v animirani tehniki, skupaj 2.200 strani stripov in slikanic ter okoli 380 reklamnih spotov. Kljub temu skromno pravi, da pravzaprav nikoli ni delal nič. Vse skupaj je bil samo hobi.

Kljub zrelim letom Mikija Mustra še danes, potem ko je svinčnike pospravil v predal, »srbijo prsti«. Na vprašanje, kako ocenjuje premierko Alenko Bratušek, v intervjuju pravi, da bi jo najraje narisal. Imela bi rdeče čeveljce, zelo dolge noge, precej široko zadnjico, visoke rame, izraz na obrazu pa bi bil primeren njenemu govoru. Tisti njen aaa. »Gre za tip karikaturista, kakršni sodijo pri časopisih med najbolj osovražene ustvarjalce. Z eno risbo na eni strani povedo več kot članek šestkrat večjih razsežnosti. Gre torej za nadzvrst političnega komentatorstva, ki uporabi minimalno število besed in maksimalno količino risbe in pri tem še vztraja. Takšen se moraš že roditi, to ti je usojeno in tega se ne da naučiti,« je ob izidu Zvitorepca za odrasle, knjige izbranih karikatur, zapisal nekdanji urednik Maga Vinko Vasle.

V novem, prazničnem Magazinu predstavljamo tri zgodbe o duhovnosti, kot so jo spisali Tomáš Valena, France Pibernik in Anselm Grün: o Jožetu Plečniku, Francetu Balantiču in vinu, darilu neba in zemlje. Iz grozdja ekoloških in biodinamičnih vinogradov nastajajo vina s karakterjem. Nedavno je Primož Štajer s partnerji na Ljubljanskem gradu gostil nekaj svetovno znanih pridelovalcev naravnih vin. Predstavljamo nekaj vinarjev in ponudnikov teh izjemnih vin. V sliki in besedi pa smo ovekovečili tudi notranjost gradu Tuštanj pri Moravčah.

 
Kot nekoč rimski veseli december je tudi zdajšnji čas karnevala in vsesplošnega ljudskega rajanja. Ker gre za karneval, se odprejo vrata v narobe svet, in tako vse tisto, kar je v »normalnem« (neprazničnem) času nenormalno, postane normalno, in obrnjeno: ljudje se odpovedo varčnosti in skoposti ter postanejo radodarni in celo razsipni. Večina teh praznovanj in navad tako ali drugače izhaja prav iz rimskega veselega decembra, piše antropologinja Maja Sunčič.

V teh težkih recesijskih časih smo po Forbsovi lestvici sestavili klub desetih svetovnih milijarderjev. Niso samo bogati, so osupljivo bogati. Svinjsko bogati, če hočete. Premoženje nekaterih presega slovenski BDP. Objavljamo tudi nekaj najbolj srhljivih zgodb iz črne kronike, ki so predstavljene v Muzeju slovenske policije v Tacnu pri Ljubljani.

Na zadnji strani Magazina pa smo se spomnili legendarnega kranjskega liberalca, poslanca in župana Vitomirja Grosa, ki pripravlja knjigo s svojimi spomini in političnimi mislimi.