pakistan, linčanje Svet24.si

FOTO: Do smrti pretepen in zažgan, ker naj bi ...

20180703-00871491 Svet24.si

Janša si je z milijoni zagotovil njegovo podporo,...

karin1 Svet24.si

Je ženskam v igralskem poklicu težje kot ...

policija, policijska ura, koronavirus, epidemija bobo Reporter.si

Sistem v javnem sektorju je bolj trdoživ in ...

20211011-01087832 Necenzurirano

Bojana Beović je le še zvočnik vlade #kolumna

squid-game Odkrito.si

Obsojen na smrt, ker je gledal Squid Game

matjaz kek slovenija mm Ekipa24.si

Slovenija ali Dinamo? POGODBA PODPISANA! Zdaj ni ...

Tiskana

Evgen Bavčar: Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice

Deli na:
Evgen Bavčar: Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice

Foto: Primož Lavre

Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice, ki pomeni slovensko pomlad. Mnogi pa so zaspali, še vedno spijo in tudi glasno smrčijo, o trržaškem književniku pravi akademik dr. Evgen Bavčar. Z Bavčarjem dobi pogovor, pa naj bo časopisni intervju ali navaden klepet, vselej zelo raznolike dimenzije. Od začetnega vprašanja gre tok pogovora svojo pot. Dovolj mu je slediti, usmerjati ga nikakor ni potrebno. Dr. Bavčar z zanosom pojasnjuje svoja gledanja in stališča, argumentacijo za njihovo utemeljitev pa vedno najde v širšem kontekstu zahodne, slovenske in krščanske misli. V tem kontekstu pojasnjuje tudi svojo vlogo umetnika, ki je izgubil vid v otroških letih, a kljub temu postal svetovno uveljavljeni fotograf. Pogovor z dr. Bavčarjem smo začeli s prijateljstvom, ki ga povezuje z Borisom Pahorjem, prav na dan, ko tržaški pisatelj praznuje stoti rojstni dan.

Ravno na današnji dan (26. avgusta) praznuje vaš prijatelj, pisatelj Boris Pahor, stoti rojstni dan. Pri njegovem mednarodnem uveljavljanju imate velike zasluge prav vi. Kaj bi ob tej jubilejni obletnici povedali zdaj?

Borisa Pahorja sem spoznal v Parizu leta 1986: tam je bila razstava Trouver Trieste, ki je predstavljala tržaško gospodarsko, zgodovinsko in kulturno stvarnost. Tja Pahor ni bil uradno povabljen, a takrat sva se spoznala. In takoj sem v njem videl slovensko samoniklost v Trstu. Boris Pahor je bil vedno samosvoj, ne levi ne desni. Poznal je obe strani, držal pa se je zlate srednje poti. Te se v Sloveniji nihče več ne drži, in to pogrešam. V Sloveniji prevladuje dialektika sovraštva, ki vse reducira samo na zadržanje za Janšo ali proti Janši. Pahor pa se je že takrat trdno držal jambora, da ga niso zvabile niti leve niti desne sirene. Še zmeraj kljubuje levim in desnim sirenam: njegova najpomembnejša postavka je slovenska identiteta, slovenska državnost in narodnost. Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice, ki pomeni slovensko pomlad. Mnogi pa so zaspali, še vedno spijo in tudi glasno smrčijo. Dr. Trstenjak je pravilno ugotovil, da je najtežje biti Slovenci: mi smo vse prej kot Slovenci. Najprej smo ena ali druga frakcija, šele z veliko zamudo se spomnimo, da smo najbrž tudi Slovenci. To velja tudi v kulturi: v Sloveniji se z internacionalizmom pretirava, in to v škodo nas samih.

Kakšni so škodljivi stranski učinki internacionalizma?

Zelo preprosto, brez identitete ne gre. V globalnem svetu, ki postaja vse širši, so kulturne in nacionalne identitete edine oaze, ki jih ljudje potrebujejo, da si odpočijejo od globaliziranega sveta. Moj češki prijatelj je to stanje duha s humoristično domislico označil tako: »Čehi smo preživeli nacizem in komunizem. Ne vem pa, ali bomo preživeli tudi Evropo.« Današnja Evropa je po mnenju nekaterih pretirana ekonomska kolonizacija malih narodov. Jaz si želim, da bi Evropa preživela, a kot enakovredni skupek vseh narodov, ki imajo svojo identiteto.

Tako vi kot pisatelj Boris Pahor ste iz različnih razlogov vezani na Francijo, državo, ki veliko da na pojem narodne identitete. Je tudi to vplivalo na oblikovanje vaših stališč o pomembnosti identitete?

Oni so ponosni na svojo narodno identiteto. Poglejte, koliko institucij in organizacij ima v svojem imenu tudi pridevnik »francoski«. Mi pa se bojimo izreči besedo »slovenski«: to je odnos do kulture, ne nacionalizem. Slovenci nismo nikoli nikogar napadli niti zasedli: kako lahko govorimo o nacionalizmu? To je zagovarjal tudi Josip Vidma r– kako lahko tako maloštevilni narod označimo za nacionalističen? To ni realna definicija.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O SPRAVI IN SLOVENCIH, PA ZAKAJ SI VSAK ČLOVEK ZASLUŽI GROB; O ZANEMARJANJU SLOVENSTVA; O TUJIH IDEOLOGIJAH, KI JIH PREVZEMAJO SLOVENCI; ZAKAJ PATRIOTIZEM NI NACIONALIZEM.

Loading...