Njegovega odvetnika Radovana Cerjaka je zanimalo, ali premierka vztraja pri tožbi, njen odvetnik Jaka Šarabon pa umik kazenskega pregona pogojuje z opravičilom, ki pa za Božičevega odvetnika ni sprejemljivo. V postopku želi dokazati, da nikjer v Evropi predsedniki vlad ne preganjajo novinarjev zaradi dejanj, zaradi katerih Bratuškova preganja Božiča.

Kot je znano, je Jani Božič ob izvolitvi Alenke Bratušek za predsednico vlade na svojem spletnem portalu Pod lupo objavil fotografijo sms sporočila na njenem mobilnem telefonu, v katerem ji je gospodarstvenik Peter Kraljič iz Moskve za izvolitev čestital že dvajset minut pred objavo uradnih rezultatov.  Fotografija je premierko tako hudo prizadela, da je takoj po prevzemu vlade 22. marca 2013 kriminalistični policiji naznanila kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil. Kriminalistom je povedala, da je bila o objavljeni fotografiji obveščena z dopisom državnega zbora: »Tedaj sem pogledala svoj mobilni telefon, prebrala sms sporočilo in očitno me je fotograf v tistem času fotografiral, nakar je bila ta slika objavljena v sredstvih javnega obveščanja brez mojega dovoljenja in vednosti, pri čemer je oseba s samim fotografiranjem in objavo fotografij posegla v moje pravice.« Kot še piše v policijskem zapisniku, je bila predsednica vlade ob naznanitvi kaznivega dejanja seznanjena, »da se opisano kaznivo dejanje preganja na predlog oškodovanca, s katerim se je strinjala«.

Bratuškova še vedno ni odgovorila na naše vprašanje, ali se ji zdi primerno, da predsednica vlade kazensko preganja novinarje in fotoreporterje. Seveda ne poznamo primera, ko bi nemška kanclerka Angela Merkel preganjala fotoreporterja zaradi kakšne fotografije. Primer je toliko bolj absurden, ker je zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, za katere je objektivno odgovorna predsednica vlade, moral preganjani novinar poiskati službi v tujini, tja se bo odselila vsa njegova družina, premierka pa pričakuje, da bo zaradi njene tožbe pripotoval z letalom v domovino na soočenje z njo na sodišču.