ZN so Madurov režim obtožile, da z izvensodnimi poboji obračunava z nasprotniki

Venezuelska vlada v zadnjih desetih letih, še posebej pa od leta 2016, izvaja strategijo, katere namen je "nevtralizirati, zatreti in inkriminirati politične nasprotnike in ljudi, ki kritizirajo vlado", je po poročanju tujih tiskovnih agencij v poročilu po obisku sredi junija zapisala Bacheletova.

"Glede na poročilo je število domnevnih izvensodnih pobojev s strani varnostnih sil, predvsem specialnih sil FAES, v okviru varnostnih operacij izjemno visoko," je zapisala v izjavi za javnost.

Leta 2018 je bilo v teh operacijah zaradi upiranja oblastem ubitih 5287 ljudi, kaže poročilo, upoštevajoč številke, ki so jih zagotovile venezuelske oblasti. Med 1. januarjem in 19. majem letos pa je bilo ubitih še 1569 ljudi. Pri številnih od teh smrti bi lahko šlo za izvensodne poboje, je dodala nekdanja predsednica Čila.

Poleg tega skoraj 800 ljudi ostaja v priporu, potem ko so jih arbitrarno priprli, še piše v poročilu.

Ob tem je visoki komisariat pozval k "takojšnjim in konkretnim ukrepom za konec hudega kršenja ekonomskih, socialnih, državljanskih, političnih in kulturnih pravic". "Vse z močjo in vplivom - v Venezueli in drugje - pozivam, naj sodelujejo in sklenejo nujne kompromise, da se konča ta vseobsegajoča kriza," je poudarila Bacheletova.

Caracas je v odzivu v 70 točkah sporočil, da to poročilo vsebuje "številne netočnosti, napake in napačne trditve". Dodali so, da poročilo visoke komisarke ponuja "selektiven in odkrito pristranski" pogled na razmere na področju človekovih pravic v Venezueli.

Ta južnoameriška država se že več mesecev sooča z globoko politično krizo, v okviru katere se za oblast borita predsednik Nicolas Maduro in vodja opozicije Juan Guaido, ki se je razglasil za začasnega predsednika, priznalo pa ga je več kot 50 držav. Država je tudi v hudi gospodarski krizi in se sooča s pomanjkanjem hrane in zdravil.