"Heroin, kokain in druge droge še naprej ubijajo približno 200.000 ljudi letno, uničujejo družine in prinašajo trpljenje na tisoče drugim ljudem, negotovost in širjenje virusa hiv," je ob predstavitvi poročila opozoril direktor UNODC Jurij Fedotov.
Globalna proizvodnja in uporaba nezakonitih drog je v lanskem letu ostala relativno stabilna, a prikrite spremembe v preprodaji in jemanju drog so "pomembne in tudi zaskrbljujoče", saj dokazujejo, kako iznajdljivi in prilagodljivi so dobavitelji in porabniki drog.
Marihuana z 224 milijoni porabnikov ostaja najbolj razširjena droga na svetu. Največji trg zanjo je Evropa, največ pa je prihaja iz Maroka. Med glavne dobavitelje se sicer vse bolj prebija Afganistan, v večini držav članic EU pa tudi narašča domača produkcija.
Proizvodnja opija v Afganistanu, od koder prihaja kar 90 odstotkov vsega opija na svetu, je medtem narasla za 61 odstotkov, s 3600 ton v letu 2010 na 5800 ton v letu 2011. Tudi na jugovzhodu Azije je proizvodnja opija v porastu. Le majhen delež opija pristane v Evropi ali Severni Ameriki, kar 70 odstotkov porabnikov je v Aziji in Afriki.
V Evropi in Severni Ameriki stagnira tudi raba kokaina, narašča pa v Južni Ameriki in Avstraliji ter v delih Afrike in Azije. Sintetične droge so po drugi strani še naprej vse bolj priljubljene.
Kakih 230 milijonov ljudi ali pet odstotkov svetovne populacije v starosti od 15 do 64 let je v letu 2010 - za leto 2011 teh podatkov še ni na voljo - vsaj enkrat vzelo droge.
UNODC opozarja, da so nezakonite droge v porastu v državah v razvoju, še posebej v tistih, ki ležijo ob glavnih tihotapskih poteh, kot so na primer Iran ali države v zahodni in osrednji Afriki. Za zdravljenje uporabnikov mamil bi potrebovali od 160 do 200 milijard evrov ali med 0,3 in 0,4 odstotka svetovnega BDP.