Vasiljković je krivdo za očitana mu dejanja zanikal ter ocenil, da gre za "pregon Srba".
Splitsko sodišče je na prvi stopnji potrdilo navedbe iz obtožnice, da je 62-letni Vasiljković kot poveljnik centra za urjenje posebnih srbskih enot leta 1991 trpinčil in ubijal ujete pripadnike hrvaške vojske in policije ter civiliste v Kninu.
Odgovoren je tudi za napad na policijsko postajo v Glini ter več naselij na tem območju julija 1991. V napadih je bilo ubitih in ranjenih več civilistov, vključno z novinarjem Süddeutsche Zeitunga Egonom Scotlandom. Uničenih je bilo več civilnih objektov, prebivalstvo so pregnali, njihovo premoženje pa oropali, je dejal sodnik.
Tožilstvo je Vasiljkovića bremenilo tudi vojnih zločinov leta 1993 v Bruški pri Benkovcu, ko sta bila umorjena dva hrvaška vojaka, a je bil po tej točki obtožnice včeraj oproščen.
Vasiljković je med sojenjem, ki se je začelo lansko jesen, vztrajno zanikal vse obtožbe, češ, da je bil vojaški inštruktor in ne poveljnik. Med drugim je dejal, da vojne v Kninu ni bilo do leta 1995.
V svoji sklepni besedi prejšnji teden je trdil, da gre za "montiran postopek iz šovinističnih pobud". Zaradi ocene, da gre za "nasilen fašistični pregon Srba", ga je sodnik opozoril, naj se izogiba žalitvam, so poročali hrvaški mediji.
Njegov odvetnik je včeraj napovedal pritožbo, čeprav je obramba ocenila, da je bila najtežja točka obtožnice zavrnjena. Menijo, da zato ni bilo podlage za izrek tako visoke zaporne kazni.
Vasiljković je v priporu že 11 let in 11 mesecev, kar pomeni, da lahko takoj po pravnomočni sodbi zahteva predčasno izpustitev, glede na to, da je v priporu prestal že večino 15-letne kazni, je pojasnil njegov odvetnik.
Medtem so v Srbiji ocenili, da gre za politično sodbo brez utemeljitve in dokazov, kot je to dejal srbski minister za obrambo Aleksandar Vulin, ki je znan po svojih ostrih napadih na hrvaške oblasti. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, gre za "žalosten dokaz, da bo hrvaško pravosodje še dolgo podrejeno maščevanju".
Vulin meni, da se Hrvaška s takšno sodbo "norčuje iz resnice", ker žrtve vojnih zločinov v splitskem zaporu Lora še čakajo na pravico. Po njegovem mnenju hrvaška politika ovira proces sprave s Srbijo kljub prizadevanjem Beograda, da bi zgodovino pustili za seboj.
Tudi v srbski vladajoči stranki SNS so ocenili, da je "Vasiljković obsojen v političnem procesu", ter da se sodba nanaša na "vse Srbe, ki so si v 90. letih prizadevali za ohranitev svojih kolektivnih pravic in svoje države".
V SNS izpostavljajo, da "hrvaško pravosodje s svojimi politično motiviranimi sodbami nadaljuje s spodbujanjem sovraštva do srbskega naroda, namesto da bi kaj naredilo s tablo, na kateri je ustaški pozdrav ali glede dejstva, da je med operacijama Blisk in Nevihta leta 1995 bilo pregnanih 250.000 ljudi, več kot 2000 pa je umrlih ali pogrešanih".
Srbski odvetnik Dragan Palibrk je dejal, da je bil Vasiljković obtožen in obsojen brez dokazov. Meni, da je obsojen na dolgoletno zaporno kazen, ker na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni želel lažno bremeniti nekdanjega predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića.
Vasiljkovića je Hrvaški leta 2015 izročila Avstralija, potem ko ga je avstralska policija prijela v Perthu leta 2006. Rojen je bil v Beogradu, ima pa tudi avstralsko državljanstvo. Po vojni na Hrvaškem se je vrnil v Avstralijo, kjer je živel pod imenom Daniel Snedden in je delal kot učitelj golfa.
Obravnave v postopku proti Vasiljkoviću so v Splitu potekale ob strogih varnostnih ukrepih.