Španija je namreč prav včeraj uradno zaprosila območje evra za 39,5 milijarde evrov pomoči za štiri nacionalizirane španske banke in dokapitalizacijo slabe banke. V Madridu so ob uradni najavi prošnje za pomoč izrazili pričakovanje, da bodo sredstva izplačana 12. decembra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Prošnja Španije je bila pričakovana, potem ko je Evropska komisija minuli teden z odobritvijo načrtov za prestrukturiranje štirih nacionaliziranih španskih bank sprostila pot do izplačila pomoči območja evra.
Tudi številke niso presenečenje, saj so v javnost pricurljale že pred včerajšnjo uradno prošnjo. Za pomoč štirim nasedlim bankam bo ESM na španski sklad za sanacijo bank (Frob) nakazal 37 milijard evrov, za dokapitalizacijo slabe banke oziroma družbe za upravljanje slabih bančnih terjatev (Sareb) pa 2,5 milijarde evrov.
Evropska komisija je minuli teden odobrila načrt prestrukturiranja Bankie in njene krovne bančne skupine BFA, ki sta skupno prejeli že za 23,5 milijarde evrov državne pomoči, poleg njiju pa še bank Novagalicia, Catalunya Caixa in Banco de Valencia.
Skupno je bila potreba po pomoči štirim bankam ocenjena na 37 milijard evrov, skoraj 18 milijard za Bankio in BFA, 5,4 milijarde za Novagalicio, 9,1 milijarde za Catalunyo Caixo in 4,5 milijarde za Banco de Valencia. Toliko bo Frob tudi namenil štirim bankam.
Finančni ministri evroskupine so poleg tega včeraj izrazili prepričanje, da bo Grčija uspešna pri operaciji, v kateri bo od zasebnih upnikov po ugodni ceni odkupila del svojega dolga, ki ga bo nato izbrisala. Ta kompleksna operacija je pomemben del formule za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga.
Juncker pa je tudi uradno napovedal, da bo do konca leta ali začetka prihodnjega leta zapustil položaj šefa evroskupine. Zato je finančne ministre območja evra zaprosil, da najdejo njegovega naslednika.