Ameriški tožilci trdijo, da je Edward Snowden z objavo ameriških vohunskih skrivnosti zaslužil 1,2 milijona dolarjev

Snowden je postal aktualen prejšnji teden, ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da bo razmislil o tem, ali ga bo morda pomilostil. Trump je najprej v pogovoru za New York Post dejal, da razmišlja o tem, da bi Snowdnu omogočil vrnitev v domovino brez grožnje zapora, nato pa je v soboto na novinarski konferenci v New Jerseyju dejal še, da sicer ne pozna Snowdnove situacije, ampak bo pogledal, če ga bo morda lahko pomilostil.

Trump je Snowdnovo situacijo sicer dobro poznal leta 2013, ko je ta pobegnil z zaupnimi informacijami o ameriških tajnih programih nadzora doma in po svetu najprej v Hongkong, nato pa še v Rusijo, kjer je dobil zatočišče. Trump je takrat izjavil, da je Snowden izdajalec in strašna grožnja ZDA. Zvezna kongresnica iz Wyominga Liz Cheney je v nedeljo tvitnila, da bi bila pomilostitev Snowdna brezvestno dejanje, ker je izdajalec, saj je predal zaupne podatke Rusiji in Kitajski.

Iz Trumpove pomilostitve Snowdna skoraj zagotovo ne bo nič, saj ne namerava dodatno jeziti pravosodnega ministrstva ZDA, ki Snowdna odločno preganja vse od leta 2013, pravosodni minister Bill Barr pa mu je naredil že več pomembnih uslug. Analitiki Trumpovo izjavo vidijo v predvolilni luči vnašanja zmede med levico, ki Snowdna podpira.

Tožilci pravosodnega ministrstva so ga že leta 2013 obtožili predaje zaupnih informacij nepooblaščenim osebam, razkritja obveščevalnih informacij in kraje vladne lastnine. Snowden je svetu razkril, kako ameriška vlada v imenu vojne proti terorizmu vohuni za svojimi državljani in po svetu. Zaradi njegovih razkritij je kongres leta 2015 z zakonom malce, a ne preveč, omejil vohunska pooblastila vlade doma. Edina sprememba je bila ta, da NSA ne sme več množično zbirati in hraniti podatke o telefonskih komunikacijah Američanov.

Tožilci so se avgusta lani spravili nanj tudi s finančne plati in zahtevajo zaplembo vsega denarja, ki ga je zaslužil po begu v tujino. Snowden vladi ni hotel razkriti podatkov o dohodku in sodišče je pred kratkim odredilo, da velja potem to, kar bo izračunala vlada. Zvezni sodnik Liam O'Grady pa je že decembra lani sklenil, da je vlada upravičena do prihodkov od govorov in knjige Permanent Record.

Založba Macmillan je aprila letos privolila, da vse Snowdnove prihodnje dohodke od prodaje nakaže vladi, vendar pa ji ni treba zahtevati nazaj predujma za knjigo. Organizator Snowdnovih nastopov American Program Bureau iz Massachusettsa je vladi poročal, da je imel Snowden od septembra 2015 do maja 2020 67 nastopov, večinoma na daljavo.

Tožilci so sodišču sporočili, da je že leta 2013 z govorom v Hongkongu dobil 50.000 dolarjev, potem v Kuvajtu 35.000 dolarjev, Portugalski turistični urad mu je plačal 32.000 dolarjev, univerza Waterloo 25.000, univerzi Johnsa Hopkinsa in v Winnipegu po 20.000 dolarjev in tako naprej. Snowden ni dobil vsega denarja, saj je delež pobral organizator, ki mu vsote ni potrebno razkriti.

Snowden je 51.000 dolarjev nakazal v dobrodelne namene, od česar je 35.000 dolarjev dobila skupina Fundacija za svobodo tiska, ki ga podpira.