Zaradi pomoči pri nezakonitih migracijah aretirali župana

Lucano, župan iz vrst levice, je bil leta 2000 eden od prvih, ki je na izumirajočem jugu Italije omogočil sprejemanje priseljencev, s tem pa je dosegel, da je kraj s 1800 prebivalci po letih izseljevanja domačinov ponovno oživel, poroča AFP. Pod njegovim vodstvom so v Riace uspeli ponovno privabiti tudi turiste, odprli so številne lokale in obrtne delavnice ter vzpostavili projekte medgeneracijskega sodelovanja.

Leta 2010 ga je neodvisna britanska organizacija City Mayors razglasila za tretjega najboljšega župana na svetu, revija Fortune ga je leta 2016 uvrstila na seznam 100 najbolj vplivnih posameznikov, navdihnil pa je tudi režiserja Wima Wendersa, ki je o njem posnel dokumentarni film. V Italiji naj bi ga začeli predvajati februarja prihodnje leto.

Italijanske pravosodne oblasti so danes sporočile, da za Lucana zahtevajo hišni pripor. Obtožen je, da je organiziral poroke med prebivalci vasi in priseljenci z namenom, da bi slednji pridobili dovoljenje za prebivanje v Italiji. Poleg tega ga sumijo nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev za pobiranje odpadkov v njegovem kraju.

Tožilstvo je pri tem objavilo izvlečke telefonskih pogovorov Lucana, iz katerih, kot je zapisalo, jasno izhaja, da je zavestno deloval v nasprotju z veljavno zakonodajo, ki naj bi jo označil kot "neumno".

"Naredil vam bom osebno izkaznico, sem proti zakonu, sem proti zakonu, ki pravi, da je za izdelavo osebne izkaznice treba imeti veljavno dovoljenje za prebivanje. Poleg tega bi morali dokazati, da živite v vasi Riace, da imate hišo v Riaceju (...) prevzemam odgovornost in povem vam, da je v redu," je dejal tujki v pogovoru, ki so ga posneli v preiskavi.

V drugem pogovoru ženski iz Nigerije predlaga poroko, ki bi ji omogočila pridobitev dovoljenja za prebivanje.

Italijanska desna populistična vlada je prejšnji teden sprejela predlog nove, strožje zakonodaje proti nezakonitim migracijam. Zaradi politike do migrantov je bil Rim septembra deležen ostrih kritik nove komisarke ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.