Zaradi pandemije v Vatikanu vse velikonočne slovesnosti v baziliki sv. Petra in brez vernikov

Na cvetno nedeljo, ko se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga po zapisih iz Svetega pisma ljudje pozdravljali s palmovimi vejami, maši v baziliki svetega Petra letos tako izjemoma ne bo sledila tradicionalna procesija čez Trg svetega Petra. Papež bo v cerkvi sam, brez množic vernikov, ki na cvetno nedeljo tradicionalno prinašajo k blagoslovu oljčne vejice in drugo zelenje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na veliki četrtek letos ne bo na programu krizmene maše, pri kateri blagoslovijo krizmo, ki jo v Cerkvi uporabljajo pri različnih zakramentih. Ta maša je preložena na čas po epidemiji. Takrat bodo duhovniki tudi prejeli sveta olja. Duhovniki se s krizmenimi mašami spomnijo mašniškega posvečenja.

Drugačno kot običajno bo tokrat tudi umivanje nog, s katerim se kristjani na veliki četrtek spominjajo, kako je Jezus to pred zadnjo večerjo storil apostolom in s tem pokazal, da njihov voditelj lahko naredi tudi najbolj ponižno dejanje. Namesto v Lateranski baziliki v Rimu ga bo papež Frančišek opravil v baziliki svetega Petra.

Križev pot na veliki petek v rimskem Koloseju, kjer se običajno zbere več deset tisoč vernikov, bodo letos prestavili v Vatikan, na stopnice tamkajšnje bazilike. Začel se bo ob 21. uri. Bogoslužje, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti, pa je letos preloženo na 18. uro, kar je precej kasneje kot običajno.

V soboto zvečer ob 21. uri bo v baziliki vigilija, ki je začetek proslavljanja Kristusovega vstajenja.

Velikonočna maša, ki ponavadi poteka na Trgu sv. Petra v Vatikanu, bo tokrat v baziliki sv. Petra. Začela se bo ob 11. uri, po njej pa bo papež podelil blagoslov mestu in svetu.

Tudi v Jeruzalemu bodo velikonočne slovesnosti letos drugačne zaradi pandemije. Kustos Svete dežele Francesco Patton je v pogovoru za Vatican News dejal, da bo bazilika Božjega groba v starem delu Jeruzalema ostala odprta za bogoslužja, bodo pa pri tem upoštevali predpisane ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

"Za nas je temeljnega pomena, da Božji grob še naprej ostaja kraj molitve, kraj, s katerega se širi upanje, saj je to kraj, kjer je Jezus Kristus premagal zlo in smrt. Zato je za nas pomembno, da moremo še naprej obhajati svoje obrede, tudi če v bistveno manjšem številu, morda bo prisotnih tudi manj kot deset vernikov," je dejal.

Tudi verniki bodo tokratne velikonočne praznike preživeli bistveno drugače kot običajno. Poleg tega, da bodo verske obrede večinoma lahko spremljali samo preko televizijskih ali računalniških zaslonov, ne bodo smeli niti obiskovati sorodnikov in prijateljev, saj v večini držav veljajo stroge omejitve gibanja in prepovedi združevanja.

Italija in Španija, ki ju je pandemija covida-19 najhuje prizadela, sta karanteno podaljšali do velikonočnega ponedeljka in do takrat gredo lahko ljudje od doma le po najnujnejših opravkih. Podobno velja v številnih drugih državah.

Ljudje se bodo morali odpovedati tudi velikonočnim potovanjem, čeprav imajo v več evropskih državah velikonočne počitnice. "Pandemija ne pozna počitnic," je pred dnevi opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je Nemce obvestila o podaljšanju strogih ukrepov omejitve gibanja do 19. aprila. Tudi francoski notranji minister Christophe Castaner je ta teden pozval Francoze, naj med prihajajočimi šolskimi počitnicami nikar ne potujejo.

V Romuniji pa ob velikonočnih praznikih pogosto pridejo na obisk zdomci iz drugih evropskih držav. Predsednik države Klaus Johannis je diasporo že pred dvema tednoma v televizijskem nagovoru pozval, naj se letos tej tradiciji odpove. Kljub temu notranje ministrstvo v Bukarešti pričakuje, da bo za praznike domov prišlo okoli 200.000 Romunov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pravoslavni verniki bodo veliko noč letos praznovali teden dni za katoliškimi. Grška pravoslavna cerkev se je odločila, da zaradi pandemije praznovanje preloži na konec maja, poroča APA. Sinoda grške pravoslavne cerkve je v sporočila, da moli, da bi bilo nevarnosti kmalu konec ter da bodo duhovniki in verniki 26. maja lahko skupaj pri velikonočni maši.