V svojem govoru je sicer omenil, da se je območje na vzhodni meji Italije, ki so ga prizadeli najprej hudi spopadi v prvi svetovni vojni, nato pa brutalnost fašizma nad slovanskimi manjšinami in nemška okupacija, znašlo pod novim valom nasilja, represalijami, maščevanjem nad Italijani, ki so vedno živeli na območju Istre, Dalmacije in Julijske krajine (slovenska Primorska – op. p.).
»To niso bili povračilni ukrepi zaradi napak fašizma, kot insiniurajo nekateri zgodovinarji, saj je bilo med žrtvami ideološkega, etničnega in socialnega sovraštva, tudi mnogo ljudi, ki niso imeli nobene zveze s fašizmom in njegovim preganjanjem,« je dejal Mattarella.
Nihče sicer ne odreka Italijanom, da objokujejo žrtve fojb in pregnance iz območja, ki je po drugi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, med katerimi je res bilo tudi veliko ljudi, ki niso imeli nobene zveze s fašizmom, ne le Italijani, med žrtvami so tudi Slovenci in Hrvatje. Komunistični zločini so obsojanja vredni tako kot zločini fašistov in nacistov.
Toda Italijani svoj dan spomina izrabljajo izključno za obračun s Slovenci in Hrvati, kot da sami pred tem ne bi okupirali slovenskega in hrvaškega etničnega ozemlja ter nad prebivalci izvajali podobno nasilje in raznarodovalno politiko, ki je po drugi svetovni vojni privedlo do komunističnega nasilja tudi nad nedolžnim prebivalstvom in njihove izselitve iz Istre in Dalmacije v Italijo.
Slovensko-italijanske odnose je temeljito obdelala skupna italijansko-slovenska zgodovinska komisija, vendar pa njenih zaključkov italijanska država še vedno ni potrdila. Dokler se to ne zgodi, so slovenski veleposlaniki v Rimu bojkotirali slovesnosti ob dnevu spomina.
To pa ne velja za aktualnega veleposlanika Bogdana Benka, ki se je predsednikovega govora udeležil skupaj s poslancem italijanske narodnosti v državnem zboru Felicejem Žižo. Obema se je predsednik Mattarella v svojem govoru zahvalil za udeležbo.
VEČ NA POVEZAVI
