Nemčija zahteva izročitev Perkovića zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.
Perkovića so prijeli, potem ko so na Hrvaškem s 1. januarjem uveljavili evropski priporni nalog brez časovne omejitve.
Časovna omejitev pripornega naloga je sicer lani povzročila večmesečni spor med Zagrebom in Brusljem. Opozicija je obtoževala levosredinsko vladno koalicijo, da je s spremembami zakona o pripornem nalogu - s katerim je omejila njegovo veljavnost - le nekaj dni pred vstopom države v EU 1. julija lani skušala preprečiti izročitev Perkovića, zato je zakon poimenovala "lex Perković".
Perkovića so dva dni po prijetju izpustili iz pripora do odločitve o izročitvi.
Poleg Perkovića so zaradi istega kaznivega dejanja prejšnjo sredo prijeli tudi drugega nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske obveščevalne službe Zdravka Mustača, ki je bil nadrejen Perkoviću. Tudi njega so medtem izpustili iz pripora, o izročitvi Nemčiji pa bo v četrtek odločalo sodišče v Veliki Gorici.
Nobilo je napovedal, da se bodo, če ne bodo zadovoljni s pravnomočno razsodbo vrhovnega sodišča, pritožili tudi na ustavnem sodišču. Ocenjuje, da je primer "absolutno zastaral". Spomnil je, da so na Hrvaškem pred leti dvakrat zavrnili kazenske ovadbe proti Perkoviću zaradi umora Đurekovića.
Perković in Mustač tudi trdita, da sta žrtvi lažnega pričanje nekdanjega agenta jugoslovanske obveščevalne službe Vinka Sindičića na sojenju, ki je za umor Đurekovića potekalo v Nemčiji leta 2008. Zaradi umora Đurekovića je na dosmrtno ječo obsojen Krunoslav Prates.
Hrvaško vrhovno sodišče mora o morebitnih pritožbah Perkovića in Mustača odločiti v treh dneh po sprejemu dokumentov o odločitvi, so pojasnili postopek na zagrebškem županijskem sodišču. Morebitna pritožba na ustavnem sodišču pa bi preložila izvedbo pravnomočne razsodbe.