Arbitražno sodišče imenovalo nova arbitra; Ljubljana zadovoljna, Zagreb brez komentarja

Kot je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost, imenovanje arbitrov velja s petkom, sodišče pa se je s tem popolnilo. Sodišče je ob tem tudi sporočilo, da namerava zdaj skrbno preučiti stališča obeh strani, upoštevaje učinek hrvaške namere, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in morebitne posledice, ki bi jih na trenutne postopke lahko imeli dogodki, ki naj bi botrovali hrvaški odločitvi. Sodišče bi lahko spričo navedenega strani tudi pozvalo, da predložita nadaljnja pojasnila.

Uradna Ljubljana se je na imenovanje dveh novih arbitrov že odzvala pozitivno.

Predsednik republike Borut Pahor je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo arbitražnega sodišča o imenovanju dveh novih članov in nadaljevanju dela sodišča. Ocenil je, da ta odločitev krepi upravičeno pričakovanje, da bo dokončno določena meja med Slovenijo in Hrvaško, kot sta se z arbitražnim sporazumom dogovorili obe državi.

Premier Miro Cerar je prav tako pozdravil imenovanje obeh manjkajočih arbitrov arbitražnega sodišča v Haagu, zunanji minister Karl Erjavec pa je izrazil zadovoljstvo in hkrati menil, da se bo postopek gotovo zavlekel. Predsednik DZ Milana Brgleza je poudaril simbolični značaj imenovanja novih arbitrov, ki po njegovih besedah izhajata iz držav, ki sta diplomatsko, politično ali pravno nevtralni. Tako zaupa v odločitve, ki jih bo arbitražno sodišče v nadaljevanju sprejelo. Imenovanje dveh novih arbitrov je po besedah predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Jožefa Horvata v skladu s pričakovanji in razumevanjem arbitražnega sporazuma.

Imenovanje arbitra so soglasno pozdravili tudi v koalicijskih poslanskih skupinah in v večini opozicijskih strank.

Hrvaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da imenovanja ne komentirajo, saj je "znano, da je Hrvaška izstopila iz procesa arbitraže, ker je Slovenija kompromitirala proces".

V Evropski komisiji so v odzivu v petek v Bruslju dejali, da jemljejo na znanje imenovanje dveh novih članov arbitražnega sodišča ter izpostavljajo, da že vseskozi spodbujajo k dialogu Slovenije in Hrvaške s ciljem skupne rešitve.

Norveški pravni strokovnjak, trenutno veleposlanika Norveške v Franciji, Rolf Einar Fife bo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško nadomestil slovenskega člana Ronnyja Abrahama, ki je odstopil v začetku avgusta. Pred tem je Abraham zamenjal Jerneja Sekolca, ki je julija odstopil po objavi posnetkov prisluhov s slovensko agentko Simono Drenik.

Fife, ki bo prihodnji mesec dopolnil 54 let, je po šolanju v Italiji in Franciji na univerzi v Oslu diplomiral iz prava in arabščine. Bil je tudi gostujoči raziskovalec na univerzi v Cambridgeu.

Od leta 1984 do 1985 je delal na norveškem pravosodnem ministrstvu, nato pa se je zaposlil na zunanjem ministrstvu, kjer je na različnih položajih ostal vse doslej. Oktobra lani je Fife predal akreditive kot norveški veleposlanik v Parizu. Večkrat je zastopal Norveško v sporih na mednarodnih sodiščih ter svojo državo zastopal v mednarodnih pogajanjih, vključno takih s področja prava morja, prava ZN in mednarodnega gospodarskega prava. Je član Stalnega arbitražnega sodišča ter nekdanji predsednik norveškega društva za mednarodno pravo.

Med drugim je bil Fife glavni pogajalec na pogajanjih o morski meji med Norveško in Rusijo, vodil pa je tudi norveško delegacijo na rimski konferenci, na kateri so začrtali statut Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

Leta 1949 rojeni Nicolas Michel je ugledni švicarski pravni strokovnjak, ki bo v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško nadomestil hrvaškega arbitra Budislava Vukasa.

Michel je v letih od 2004 do 2008 kot namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov za pravne zadeve zasedal najvišji pravniški položaj v okviru ZN. Na tem položaju je nadzoroval urad za pravne zadeve ZN, ki je pravna služba sekretariata in drugih organov ZN.

V imenu generalnega sekretarja ZN je Michel vodil ali sodeloval v številnih mediacijah med državami, povezanih s spori o kopenski in morski meji.

Pred tem je bil od leta 1998 do 2004 pravni svetovalec švicarskega zunanjega ministrstva in skozi večino omenjenega obdobja tudi vodja direktorata za mednarodno pravo. Vodil je več švicarskih delegacij na mednarodnih konferencah, pa tudi pripravljalno komisijo za ustanovitev ICC in prvo srečanje držav Rimskega statuta ICC. Predsedoval je tudi pripravljalnemu srečanju o tretjem protokolu ženevskih konvencij.

Tako Fife kot Michel sta v preteklosti predsedovala odboru pravnih svetovalcev Sveta Evrope za mednarodno javno pravo.

V letih od 1987 do 1998 ter od 2003 do 2004 je bil Michel profesor mednarodnega prava na univerzi v švicarskem Fribourgu, od leta 2008 do letos pa je bil profesor na univerzi v Ženevi.

Michel je doktoriral iz prava na univerzi v Fribourgu, ima pa tudi magisterij iz mednarodnih odnosov, ki ga je pridobil na ameriški univerzi Georgetown.