Revija Reporter
Svet

Zadnja maša v slovenski cerkvi (FOTO)

STA
2.672

25. apr. 2023 9:19 Osveženo: 9:22 / 25. 4. 2023

Deli na:

Slovenska evangeličanska cerkev sv. Janeza (St. John's Windish Evangelical Lutheran Church) v ameriškem Betlehemu.

Alenka Jerak

Ameriški Slovenci v pensilvanskem Bethlehemu so v nedeljo darovali zadnjo mašo v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, potem ko so marca letos imeli zadnjo mašo tudi v prav tako več kot stoletje odprti katoliški cerkvi sv. Jožefa. Evangeličanska cerkev se je zaprla zaradi združitve z dvema drugima.

Zadnje maše v edini protestantski slovenski cerkvi v ZDA sta se med drugimi udeležila škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in generalna konzulka v Clevelandu Alenka Jerak.

Medtem ko je katoliška cerkev sv. Jožefa v lasti škofije Allentown, ki bo zadržala iztržek od prodaje cerkve, pa so zadeve v evangeličanski cerkvi urejene drugače. Slovenska oziroma prekmurska fara sv. Janeza se je združila z dvema drugima, s katerima so oblikovali skupno Luteransko faro blagoslovljene svete trojice. Vse tri fare so prodale svoje cerkve in drugo premoženje, denar pa so obdržale in ga bodo porabile za nakup skupne cerkve.

Že v soboto so pregledali dokumente o zgodovini cerkve in prekmurskih Slovencev v Bethlehemu, ki so jim v ZDA ob koncu 19. stoletja rekli Windish in to ime so farani cerkve sv. Janeza ohranili do danes.

Iz Murske Sobote sta prišla dediščino pogledat škof Novak in direktorica Zavoda Primož Trubar Klaudija Sedar, ki sta skupaj s farani sodelovala pri odločitvah o tem, kaj bo preseljeno v Slovenijo v trajno hrambo in arhiv Muzeja slovenske evangeličanske cerkve v pobratenem mestu Betlehema v Murski Soboti.

Ogledala sta si tudi katoliško cerkev sv. Jožefa in tamkajšnjo sakralno ter kulturno slovensko dediščino, ki jo bo potrebno prav tako ohraniti. Za to si prizadeva tudi generalni konzulat v Clevelandu.

V Bethlehemu so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na delo v železarno Bethlehem Steel množično prihajali priseljenci predvsem iz srednje Evrope. Od Slovencev so prihajali Prekmurci, ki so jih madžarski duhovniki prepričali, da pripadajo posebnemu narodu Windish in to ime so potem tudi prevzeli ter ga ohranili praktično do slovenske osamosvojitve leta 1991. Del jih pri tem vztraja še danes.

Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu v Bethlehem najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih. Prekmurski Slovenci so si postavili dve cerkvi - protestanti svojo leta 1910, katoličani pa svojo leta 1914.

Priseljenci se starajo, novih iz Prekmurja ni, železarna je propadla, namesto nje so postavili igralnico in cerkev sv. Janeza je doletela podobna usoda kot vse druge etnične cerkve v Bethlehemu. Pomanjkanje financ in ljudi je pripeljalo do združitve treh evangeličanskih oziroma luteranskih župnij v eno, ki so jo poimenovali Luteranska cerkev blagoslovljene trojice.

Prvi prekmurski protestantski izseljenci v Bethlehem so hodili v nemško protestantsko cerkev sv. Petra, s katero se sedaj spet združujejo. Nemci so jim kasneje pomagali ustanoviti svojo cerkev, tako da so že leta 1909 potekale prve maše v prekmurščini in madžarščini v cerkvi sv. Janeza. Nekaj let kasneje so se začele tudi v angleščini.

Uradni datum ustanovitve cerkve je februar 1910. Maja istega leta so bethlehemski Slovenci za 2500 dolarjev kupili prostor za postavitev nove cerkvene zgradbe, ki je bila posvečena leta 1911. Prvi pastor cerkve z znanjem prekmurščine je leta 1914 postal Ernest Stiegler, ki je cerkev vodil naslednjih 42 let.