Po cerkveni tradiciji je na predvečer božiča sveti večer, ko se ljudje zberejo doma, blagoslovijo dom in pojedo božično večerjo. Nato se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa odidejo še k dopoldanskim božičnim mašam.

Mnogi na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, celjski škof Maksimilijan Matjaž, koprski škof Jurij Bizjak in soboški škof Peter Štumpf bodo polnočne maše darovali v stolnicah svojih škofij. Papež Frančišek bo imel polnočno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, začela pa se bo ob 19.30.

Osrednje evangeličansko bogoslužje ob božiču bo v ponedeljek ob 10. uri, v evangeličanski cerkvi v Mariboru ga bo vodila Violeta Vladimira Mesarič.

Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 7. januarja.